Slovenska nogometna reprezentanca, moški pogled: Preračunljivost se ne splača

Kvalifikacijski žreb za nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010 je bil slovenski reprezentanci naklonjen, kot že dolgo ne. Pristala je v skupini, kjer prvo mesto ni bilo že vnaprej rezervirano Nizozemski, Franciji, Italiji ali katerikoli drugi top evropski ekipi.  Nosilni reprezentanci Češka in Poljska sta daleč od najboljših časov, Slovaška in Severna Irska sta vedno premagljivi, San Marino je outsider.  Lov je (bil) odprt tako na neposredno vozovnico za črno celino, kot za drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Trenutek je (bil) pravi. Pomlajena slovenska reprezentanca pod novim selektorjem Matjažem Kekom je s svežimi znanji in izkušnjami zaključila cikel za EURO 2008. Kek je preveril slovensko nogometno realnost, oblikoval jedro ekipe in napovedal naskok na naslednje veliko nogometno tekmovanje. Danes, nekaj mesecev pozneje, se zaradi zapravljenih priložnosti držimo za glavo.  Resda si poti na jug še nismo povsem zaprli, zagotovo pa smo si misijo zakomplicirali bolj, kot bi bilo potrebno.  Je šlo res zgolj za vprašanje (ne)sreče, ali pa moramo delček krivde iskati tudi pri sebi?

Pretirana kritika na račun nogometašev in selektorja bi  bila odveč. A kljub temu resnici moramo pogledati v obraz in iskati napake tudi v lastnih vrstah, saj se zgolj tako lahko kaj novega naučimo. Še posebej, če podobnih izkušenj nismo uspeli unovčiti iz 18 letne zgodovine reprezentančnega nastopanja pod zastavo samostojne Slovenije.  In ta čas je tako skozi neuspehe kot uspehe pokazal, da je Slovenija prosperirala edino takrat, ko v boju za nogometna nebesa ni igrala na karto preračunljivosti.

Slednja je doktorju Verdeniku prinesla zgolj točko v osmih tekmah kvalifikacijskega cikla, Prašnikarju pa bežigrajsko sramoto na tekmi dodatnih kvalifikacij proti Hrvaški. Le zakaj Kek v tem vidiku ni bil sposoben preseči svojega  učitelja iz Šmartnega in se raje zgledovati po selektorju ter reprezentanci, ki je evropsko ter svetovno nogometno prvenstvo videla »v živo«? Kaj videla, igrala!

Pri Katancu se je pač vedelo. Ne glede na nasprotnika, kraj tekme, poškodbe, kartone ali druge odsotnosti, vedno se je igralo le na zmago. In ne na »pozitivni rezultat«, pod imenom katerega Kek rad skriva svoje ambicije po točki za neodločeni izid. Spomnimo se zgolj druge tekme dodatnih kvalifikacij za »World Cup 2002« proti Romuniji. Brez najboljših Zahoviča in Knavsa ter pozitivnim rezultatom (v pravem pomenu besede) s tekme za Bežigradom (2:1), smo v Bukarešti igrali na zmago.  Sreča pač spremlja pogumne in vsakemu je na koncu vedno dano tisto, kar si zasluži. Prvega, edinega, za anale in zgodovino, je zadel Mladen Rudonja.

Ko sem pred domačo tekmo s Češko  prebral selektorjev stavek »tudi točka ne bo razočaranje«,  me je spreletelo v spoznanju, da se mu računica najverjetneje ne bo izšla. Biti zadovoljen z domačim remijem in iskati zmago na otoku pri vročekrvnih Severnih Ircih za (pre)potrebne 4 točke je pač račun povprečnega stratega. Še posebej po tem, ko očitne ranljivosti reprezentance zvenečega imena nismo izkoristili v Pragi. Doma smo se pač, tako kot naši nasprotniki, dobrih deset minut pred koncem tekme zadovoljili s »pozitivnim rezultatom« po Kekovo. Za to sta poskrbeli menjavi, defenzivna vezista Žlogar in Mejač. Tekma na Irskem se je končala predvidljivo.

Kljub vsemu bi bilo selektorja in nogometaše napak pribijati na križ. Sploh prvi so še najmanj krivi, saj na igrišču puščajo srce, znoj in maksimum svojega nogometnega znanja. Tudi Keku (in Miklaviču) strokovnosti ni za očitati. Mogoče zgolj tisto, kar loči povprečne trenerje, selektorje in voditelje od vrhunskih. Pomanjkanje karizme in »jajc«.  

A žarek upanja na nov veliki podvig slovenskega nogometa še ne sme zamreti. Prostora za preračunljivost je pač zmanjkalo in Sloveniji ne preostaja druga, kot igra na štiri zmage v štirih tekmah.  Kek bo pač prisiljen redefinirati svoje razumevanje »pozitivnega rezultata«. V dobro sebe, svojih nogometašev, v dobro Slovenije.

Rok Čakš

Preberite še:
Slovenska reprezentanca, ženski pogled: Nogomet je sila preprosta stvar