Vzpon in padec Katarine Kresal
(Piše: Sašo Ornik) Stara, mogočna LDS se je po Drnovškovem odhodu in iskanju primernega naslednika sesedla v majhno in vedno bolj nepomembno strančico z veliko zgodovino. Potem je prišla mlada, lepa dama, podprta z dovolj kapitala in v stranko prinesla svežino. Kljub takšnemu zakulisju se je ob konkurenci na politični levici zdelo, da stranki vendarle lahko uspe preboj in ob šibkem predsedniku SD-ja, enkrat celo računa na povratek na sam vrh.
A zgodba Katarine Kresal ni šla v to smer. Vprašanje je torej, zakaj? Kako to, da ob nekem kapitalskem zaledju, ob šibkosti nasprotnikov, z imenom nekdaj najmočnejše stranke, privlačna in sposobna ženska ni uspela LDS-a spraviti do več javnomnenjske podpore? Če že toliko ljudi ima Pahorja za popolnoma nesposobnega vladat?
Resnici na ljubo je LDS zavoljo arogance svojih predstavnikov, ki jih v post Drnovškovem obdobju ni več mogla omiliti karizma velikega in predvsem priljubljenega voditelja, izgubljala ves čas in niti Rop, niti Kacin tega nista znala spremeniti, tako da je na koncu nekaj poslancev prebegnilo v SD, pojavila pa se je konkurenčna Zares, s čimer sta naenkrat nastali dve stranki, logična konkurenta za isto volilno bazo. Stranka je dosegla dno in je postala lahka tarča za prevzem. Nastopi Katarina Kresal in začne se nova igra.
Problem, kot ga vidim jaz, za LDS je po volitvah vedno bil, da je želela prehitro navzgor, okrepiti svoje pozicije v želji po prevladi. Podobno kot Zares, ki se je z Golobičem opekla pred njimi in si tako zakockala veliko podpore. Saj, ta spopad s predsednikom vlade Borutom Pahorjem o usodi Barbare Brezigar tudi ni bil nič drugega kot želja ob ministrstvih za pravosodje in notranje zadeve obvladati še tožilstvo, hkrati pa nastopiti kot oster nasprotnik vseh, ki so preveč na politični liniji Janeza Janše, s čimer bi se okrepila podpora tistega dela volilnega telesa, ki mu je takšna politika čiščenja političnih nasprotnikov všeč bolj kot kakršnokoli reševanje globljih problemov delovanja te države. Ko potem iz ultimata LDS ob dejstvu, da Pahor ni popustil, ni bilo nič, se je stranka, sploh pa Katarina Kresal in Aleš Zalar, morala zameriti marsikomu, ki je prej v njej videl ostrino, ki jo je pogrešal pri Pahorju.
Seveda se moram dotakniti še tako imenovane pasje afere. Nekateri bi tragično smrt doktorja Baričeviča najraje pometli pod preprogo in jo označili za samozadovoljevanje perverzne javnosti, ki si v želji po bizarnosti in v navezi z rumenim žurnalizmom prav ustvarja različne scenarije doktorjeve smrti in dogodkov okoli le te, a prav ta afera je pokazala na grde povezave in požrla še del podpore stranki. In še to: vzvišeno poniževanje javnosti, češ, da se naslaja nad trpljenjem drugih, še bolj uničuje podporo tistim, ki se takšne igrice gredo.
Aroganca, se zdi, LDS-a kljub temu, da gre za stranko z zelo malo podpore, še ni zapustila. Tako je, pred tedni podpredsednik stranke Ziherl, psihiater, o kritiki Nika Kavčiča, izjavil, da gre za ‘obupen poskus nekoga, ki se je znašel v situaciji, ki se mu reče duševna stiska. Začutil je namreč, da nima nobene vloge v dogajanju in aktualni politiki.’ Kaj mislite, koliko ljudi ob takšnih besedah v politični stranki prepozna ljudskost, bližino navadnemu človeku, dostojnost, itd.? Ne veliko. Prištejmo k temu še pregovorno slovensko zavist in to, da se Katarina Kresal ne sramuje, če ima nekaj več pod palcem in ne igra ponižne princeske, ki rada pomaga drugim in LDS postane skoraj karikatura vzvišene, arogantne, bogataške stranke z mnogimi zakulisnimi povezavami. Ah da, še odvetnika Senico prilepite na sliko in skoraj ne bi moglo biti slabše.
Po domače, to je PR katastrofa. Nobena spletna stran potem ne more več pomagati, niti razglasitev za žensko leta, vse kar je storjeno, večina volilnega telesa že v naprej označi za negativno, tudi če to ni. Še večja težava je, da je zdaj zelo težko na dan priti z nekom, ki bi lahko Katarino Kresal nadomestil in stranki dal svež obraz. Sreča v nesreči je ta, da tudi konkurenca v Zaresu ni nič kaj na boljšem in je do volitev mogoče še kaj malega postoriti in si zagotoviti vstop v parlament. Kaj več bo potem že težko.
Velik problem za vse stranke koalicije, ne le za LDS, je tudi dejstvo, da jih je preveč in se potem borijo za oblast, kakor da bi bile najhujše sovražnice, ne pa sodelavke pri vladanju državi. Dodajmo še gospodarsko krizo in jasno je, da je to prej mesarsko klanje, kot boj, kar v primeru Katarine Kresal pomeni, da se ne more zanesti niti na vse poslance koalicije, da jo bodo podprli pri glasovanju o interpelaciji, kakor se je izkazalo v sredo.
Katarina Kresal je po drugi interpelaciji že skoraj na koncu svoje politične poti. Možnosti, da iznajde drug pristop in si pridobi dovolj podpore, da ne le reši LDS pred propadom, pač pa stranko pripelje višje, je vedno manj. To še ne pomeni, da bo kmalu odšla, ker kot rečeno, stranka v tem trenutku nima zamenjave in je verjetno še nekaj časa ne bo imela, LDS pa tudi po vsej verjetnosti ne bo več postavljala ultimatov predsedniku vlade, ko je to že enkrat poizkusila.
Sašo Ornik
Sašo Ornik – Jin je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu