SP v basketu 2010: Začelo se je!
(Piše: Klemen Kladnik) Začelo se je drugo svetovno prvenstvo v košarki, na katerem bo nastopala tudi Slovenija. Vedno je nehvaležno napovedovati kaj bodo fantje dosegli, želje so eno, realnost je nekaj povsem drugega. Dejstvo ostaja – v drugi krog moramo priti, vse kar bo manj od tega bo velik velik neuspeh.
Da bi to dosegli moramo premagati Tunizijo in Iran – reprezentanci, ki sicer nista povsem eksotični, sta pa vsekakor slabši (na papirju seveda) od naše. Za boljši položaj v osmini finala se bomo “mlatili” s Hrvati in Brazilci. Če so Hrvati bolj kot ne poznani in vemo kdo je kdo, predvsem pa vemo da so premagljivi, so Brazilci neznanka. Imajo kup igralcev, ki igrajo vidne vloge v svojih klubih – Tiago Splitter, en boljših centrov Evrope, ki se letos seli v NBA ligo od koder prihajata Anderson Varejao, krilni center Clevelanda in Leandro Barbosa, bivši soigralec našega Gorana Dragiča, zdaj član Raptorsov iz Toronta, so glavni igralci ekipe, ki goji klasičen južnoameriški stil igre. Na našo srečo se je, tik pred prvenstvom poškodoval nominalno glavni igralec Brazilije, NBA center Nene, vseeno pa so vsega spoštovanja vreden nasprotnik.
Američanov iz naše skupine namenoma ne omenjam preveč, ker tekma z njimi ne bo pomenila ničesar razen prestiža. Na našo žalost prihaja tekma “prehitro”, saj igramo že drugo tekmo proti glavnim favoritom naše skupine.
Glede na situacijo v naši ekipi, po odpovedi Erazma Lorbka, Bena Udriha, Matjaža Smodiša,… po tem, ko se vrača Sani Bečirović (po poškodbi), pa ko imamo praktično samo enega resnega centra, bi mi bilo veliko bolj všeč, če bi prvi dve tekmi igrali proti Tuniziji in recimo Hrvaški, tretja z Iranom, pa Brazilija in ZDA. Tako bo že pred “finalom” prvega kroga vedeli kje smo in bi lahko morebitne poškodovane igralce malo prihranili, spočili,… Tako pa moramo v prvih treh tekmah dve zmagati, če želimo mirni preživeti ostale tekme. Kdo bo sicer rekel “pa saj je zadnja proti Iranu, to bomo pa ja dobili”. Ja, dobili jo bomo ampak sam raje dobim takoj prvi dve tekmi oz. čimprej rešim vse dvome o nadaljnem poteku tekmovanja, kot pa da trepetam do konca. Da primerov poškodb niti ne omenjam. Če…. ne, ne bom.
Tisto kar me skrbi je, da bodo fantje tekmo z Američani odlično igrali, vsi bodo napaljeni, vse bo letelo in skakalo, zadevalo in se metalo na zobe – za tekmo, ki realno ne pomeni ničesar, na tekmah, kjer bo pa potrebno zmagati pa se bomo tresli do zadnjih sekund. Bi raje videl paket od 40 pik proti ZDA in zmago proti Hrvatom in Brazilcem, kot pa -7 proti ZDA in poraz proti Hrvatom ali Brazilcem (ali obem!).
V drugem delu se križamo s skupino v kateri so Argentina, Srbija, Avstralija, Nemčija, Angola in Jordanija. Predvidevam, da bo tak tudi vrstni red na koncu. Če bomo torej četrti v naši skupini bomo naleteli na Argentino, tretje mesto pomeni da igramo proti drugi ekipi A skupine,… Če bomo prvi bomo verjetno igrali proti Nemčiji.
Tukaj je treba biti pozoren na eno stvar, ki ni tako nepomembna – danes je FIBA razglasila kazni za izgrednike s tekme Grčija-Srbija. Glavna igralca Srbije Teodosić in Krstić sta dobila po 2 (Teodosić) in 3 (Krstić) tekme prepovedi zaradi pretepa. Ne bom dolgovezil o “strogosti” kazni, ki bo dvema igralcema omogočila počivanje na tekmah proti Angoli, Nemčiji in Jordaniji. Zanimivo je, da bosta dva ključna igralca igrala na ključnih tekmah in prišla v osmino finala (do tja bodo Srbi prišli, brez skrbi!) spočita! Kar pomeni da bodo Srbi še kako nevarni.
Če želimo imeti realne možnosti za napredovanje iz osmine finala potem moramo biti vsaj drugi v naši skupini. Pa še takrat bi se pomerili z Avstralijo, ki tudi ni brezvezna tako da ja – realna je osmina finala, vse kar bo več pa bo vrhunski uspeh.
V ostalih skupinah večjih presenečenj ne pričakujem – domačini Turki, Grki, Rusi in Portoriko bi moralit preživeti svojo skupino C, Francija, Litva, Španija in verjetno Nova Zelandija pa svojo skupino D.
Še par besed o favoritih za skupno zmago – glavni favorit je Španija, ekipa ki že vrsto let igra skupaj, z vrhunskimi posamezniki pa čeprav brez prvega zvezdnika. Reprezentanca ZDA naj bi bila glavni favorit vendar mene niso prepričali – pač fizikalci ki več ali manj vse delajo na silo. 1 res odličen igralec (Durant) in spremljevalni orkester instant “vrhunskih” igralcev. Se bojim, da bo premalo za kaj več kot drugo mesto. Blizu medalje so še Srbi, Grki (četrtfinale Srbija-Grčija bi bila tekma za vse čase!), mogoče Argentinci čeprav so oslabljeni. Domačini so in niso favoriti – mogoče bolj kot ne zaradi fanatičnih navijačev. Ostale reprezentance bodo težko prišle blizu, tudi naša.
Po mesecu vuvuzel končno 14 dni vrhunske košarke!
Klemen Kladnik
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, zdaj košarkarski trener in pisec bloga Basketwall. Kot gostujoči bloger na Drugem svetu spremlja aktualno košarkarko dogajanje, tokrat Svetovno prvenstvo v košarki 2010.
Arhiv Kladnikovih zapisov na Drugem svetu.