Intervju s Sovico Oko

Le kakšna je njena samopodoba, kakšna erotična oprava, bi se vrnila v čas prvih šolskih simpatij in kaj meni o spolnosti med partnerjema, je ta pogoj za obstoj veze? Ne le to, mnogo zanimivega je razkrila tokratnja gostja – SOVICA OKA, ki v uvodu meni: “Preden sem začela pisati, sem nekaj časa prebirala bloge, tako, za zabavo. Zanimivo se mi je zdelo brati razmišljanja “navadnih” ljudi, takih, ki niso plačani, da ob torkih napišejo kolumno, zato ker jih veže pogodba. Brala sem Ulala’s Diary, Neustavljivega, Kratkočasnik, Inspirona, My so-called blog, Volkca. Prav stil slednjega me je navdušil, da sem se odločila za lasten blog.

Nisem vedela, kakšno ime naj si nadenem. In se je zgodilo, da sem videla zanimive oglase za energijsko pijačo Guarana, kjer nastopa navihana sovica. Niti trenutek nisem pomišljala! To, o Sovici z imenom Oka pa je prišlo iz pravljice Svetlane Makarovič. Sova mi je bila všeč, ker je simbol za védenje, znanje, radovednost. Poleg tega je nočna žival, kakršna sem bila tudi jaz, dokler sem delala v casinoju: spala sem podnevi in živela ponoči. Nedvomno sova, torej!”

Sklepam, da Svetlane Makarovič nisi užalila, kvečjemu razveselila. Pa vednar le, kakšen izgovor imaš pripravljen, če dobiš njeno negativno sporočilce v svoj e-poštni nabiralnik?
Reševanje situacije z izposojenim imenom bi prilagodila vsebini njenega sporočila. Meni najbolj podoben bi bil prijazen odgovor z opravičilom. Če bi dobila grdo sporočilo, bi grdo tudi odgovorila – s kakšnim odrezavim ali pikrim komentarjem. V obeh primerih bi zamenjala ime bloga v sovica.blogspot.com. Zdaj sem že preveč … sovica!

Ne dolgo nazaj si pomagala mami v vrtcu. Spremenilo se je marsikaj, kot si sama dejala. Kako se pa spominjaš obedov in počitka v vrtcu?

Haha, glede hrane nisem bila nikoli preveč izbirčna; s tem torej nisem imela težav. Bolj mi je šel na živce red. Kosilo ob 11:30. Počitek ob 13:30. Kdo je rekel, da sem ravno takrat lačna in zaspana? Popoldanskega spanja pa nisem nikoli marala, niti razumela. Vsekakor imam same lepe spomine na klapo iz vrtca; z nekaterimi prijateljujem še danes.

Nikoli več nazaj, si zapisala nekoč. Nesramne učiteljice, razne krivice in podobne stvari so razlog več, da se ne bi vrnila v osnovnošolske klopi. Bi se vrnila nazaj zaradi prvih ljubezenskih spogledovanj, poljuba?

Sicer nisem nikoli imela težav z učitelji v takem smislu, da bi se s kom od njih kregala, bila v sporu, ali se kateremu zamerila. Ravno obratno. Bila sem vzorna učenka, kar se tiče obnašanja. Nisem se pa strinjala s krivicami, z neustreznimi kaznimi, in načini dela nekaterih učiteljev. Še vedno o(b)staja problem, da določeni nalašč iščejo neznanje. Tega ne razumem! Je to ventil za sproščanje osebnih težav? Ali morda prirezovanje kril inteligentnemu šolarju, ki se mu ne ljubi učit, se pa vseeno znajde?

Neprijeten občutek strahu pred urami matematike in kemije je ostal, zato se ne bi vrnila – kljub prijetnim spominom na osnovnošolske simpatije.

Kakšna je tvoja samopodoba? Si kolerik, sangvinik, melanholik ali flegmatik?

Izrazit sangvinik! Nepoboljšljiva optimistka, totalno neresna glede obveznosti, hehe, skoraj vedno zamudim. Pravijo, da sem klepetava, ampak jaz temu rečem komunikativnost. Besede dolgčas ni v mojem slovarju. Pa še to, da sem površna, moram dodat, in da slabo prenašam kritiko. Mojo energijo rada izkoristim za to, da jo prenesem na druge. Nujno je, da se v moji družbi ljudje počutijo dobro. Ne maram vzvišenih in prepotentnih ljudi; verjamem, da je bolje biti malce bolj skromen. Občasno bi rada prevzela kako značilnost kolerika (neposrednost, recimo, in malce več agresivnosti). Muhavost, željo po novem in spreminjanje mnenj pa pripisujem horoskopu, nemirni in razdvojeni osebnosti dvojčkov.

Komu morda čemu daš v vsakdanjem življenju prednost?

Čeprav ji ne priznam, potihem naredim stvari tako, kot bi jih naredila moja mama. V študentskem stanovanju sem se zalotila, da sem posodo v kuhinji razporedila točno tako kot jo imamo doma. Mamina mnenja in želje sem vedno spoštovala, čeprav se nisem vedno strinjala z njimi. Ampak se je izplačalo. Vsaj do sedaj. Pomembno vlogo ima tukaj tudi Sovir, moj kontrast, ki me vztrajno priganja na »prave« poti. Da sem kot kozliček, mi pravi, ki ga mora vedno znova opominjat, kje je čreda. Ne tolerira moje neodgovornosti do študija in pomembnih obveznosti.

Je ohranjanje spolnega življenja pogoj za obstoj veze med partnerjema?

V kombinaciji s tem, da najdeš v partnerju kakovostnega sogovornika, prav gotovo! Seks se začne daleč pred samim aktom: atmosfera, vonji, dotiki, male pozornosti v obliki ljubkovalnih imen, seksi muzika, ali pa provokativen pogled, predlog, da se vzameva na kakem … eksotičnem mestu. Vsekakor pa mora štimat tudi vse ostalo, da je spolnost lahko užitek.

Le kako vidi Sovica Oka svojo erotično opravo?

Uh, kako klasično in neizvirno, a vendar: črne, prosojno – čipkaste stvari, kar se tiče perila, krilo spodobne dolžine, mrežaste najlonke. Bolj kot sama oblačila pa so erotični čisti, dišeči lasje, urejeni nohti in nagajiv pogled. Erotika je zapeljiv način držanja kozarca, prijeten glas sogovornika, iskrice v očeh, skrivnosten nasmešek, pramen las, ki pade čez oči, naelektreno ozračje, vonj kože, nehoten dotik,… Skratka, erotično je neotipljivo, je v zraku, v karizmatičnosti človeka. In takšen človek je lahko oblečen tudi v trenirko, pa bo še vedno zapeljiv in erotičen!

Večkrat pišeš o študiju, seminarjih, diplomi. Za kakšen študij gre in katero temo si izbrala za diplomsko nalogo?

Pred kratkim sem si priznala, da zavlačujem z diplomo, da mi ne bi bilo treba odrasti. Jaz bi bila vedno študentka. Tako me status absolventke drži stran od odgovornosti in sveta odraslih. Končujem Turistico v Portorožu.

Ljudje, njihovo obnašanje, in razlogi za določeno obnašanje so se mi vedno zdeli zanimivi za preučevanje. Ideja za diplomo se je rodila že v prvem letniku, ko sem v hecu rekla, da bi se dalo iz obnašanja gostov v casinoju narediti celo študijo. Nato sem idejo preusmerila na zaposlene. Pri psihologiji delam diplomo z naslovom Zadovoljstvo zaposlenih – vir uspeha podjetja, z namenom utemeljitve, da je pogoj za zadovoljnega gosta, prav zadovoljen zaposleni.

Je pridobljena izobrazba po študiju odgovor na vprašanje: Kaj želiš postati, ko boš velika?

Je! Želim si delati v gospodarski panogi, ne nujno v turizmu, najraje pa v hotelskem managementu. Kombinacija pisarniškega in terenskega dela bi bila sanjska! Pomemben kriterij bi bil prilagodljiv urnik, oziroma sploh nič urnika. To pomeni, da bi lahko en dan delala dvanajst ur, drugi dan pa le nekaj ur, ali pa sploh nič. Moja smrt je služba od ponedeljka do petka, od – do. Ustvarjalnost, dobra volja in energija niso, ne morejo in ne smejo bit ujeti v časovni okvir!

V vsakem primeru pa bi bila vodja kake manjše skupine zaposlenih. Rada učim 😉

In koga od blogerjev bi si upala izzvati – mu postaviti kakšno provokativno vprašanje? Morda nanj ogovori.

Hmm… OK: rada bi vedela, če sta Robert Roškar in Neustavljiv ena in ista oseba!?

Kaj je zate neuresničljivo. Sanje, ki jih ne upaš sanjati?

Prav sanje in mali dnevni begi v svet fantazije mi omogočijo nevtralizirati težek dan. Ni takih, ki si jih ne bi upala sanjati; ravno v tem je čar sanj – da je vse mogoče in uresničljivo! Pomembno je imeti upanje in sanje. Tudi, če do realizacije ne pride nikoli. Pri vseh scenarijih, ki si jih ustvariš med sanjarjenjem, se ponavadi rodi nova ideja, za nove sanje. Drugače pa nimam nekih nerealnih sanj ali želja. Tako tiste iz mladosti, o bazenih, dobrih avtih in Karibih, kot tudi ostale – prav vse so uresničljive, če le verjameš vanje!

Sovica Oka, želim ti mnogo dobrih scenarijev ob sanjarjenju, kajti kot si dejala, če upaš verjeti, delaš na tem, da jih boš lahko kdaj res doživela. Hvala za slike, zanimive odgovore.

Obiščete jo lahko tudi vi – http://sovicaoka.blogspot.com/

Lep pozdrav,

Maša Jazbec