Pri osnutku koalicijske pogodbe gre za strukturni in vsebinski copy/paste

V zakulisju povolilnega političnega zatišja potekajo pogajanja za čim boljše strankarske pozicije v prihodnji koaliciji. Nosilka pogajanj je zmagovita Stranka Mira Cerarja, za katero pa se zdi, da kot novinka na sceni ni tako spretna kot nekateri stari mački, kot so Karel Erjavec, pa tudi Ljudmila Novak.

Realno gledano sta na mizi dva koncepta, ki izključujeta sodelovanje diametralno nasprotnih SD in NSi. Prvi zagovarjajo “široko” državo kot mehanizma regulacije, z močno vlogo in lastništvom v gospodarstvu, ter posledično visokimi davki, drugi pa govorijo o vitki državi, ki naj se umakne iz gospodarstva, zniža davke ter naj po nepotrebnem ne posega v razmerja na trgu in v druga družbena področja.

Izbor koalicijskih partnerjev bo torej pokazal, v katero smer se bo obrnila nova vlada.

O sestavljanju koalicije razmišlja tudi Amsel, ki meni, da gre pri koalicijski pogdobi za strukturni in vsebinski CopyPaste.

“So pač ti ljudje ujetniki starih miselnih vzorcev, kar se potem odraža tudi v izdelku,” piše bloger.

V nadaljevanju omenja tri pristope pri iskanju novih rešitev.