Nadaljevanje protitajkunske vojne ali boj pri koritu
(Piše: Sašo Ornik) Koalicija ni ogrožena, a iskri se vseeno. Malo so krivi nasprotujoči se interesi, malo odsotnost trde roke za krmilom. Borut Pahor pač rad dopušča, da vsi vpijejo drug čez drugega, si malo grozijo z odstopi in predčasnimi volitvami, potem pa se mu verjetno zdi, da gre za zdrav dialog. No da, mogoče je to celo res in ima Katarina Kresal prav, ko pravi, da so pač ‘očitno takšna koalicija, da si zelo na glas povedo, kar si o določenih zadevah mislijo’ in ima prav tudi Gregor Golobič, ko pravi, da gre v primeru koalicije za družbo različno mislečih.
Na nek način se vojna proti tako imenovanim tajkunom nadaljuje. Zdaj, ko gospodarska kriza trka na vrata in je razpoložljivega denarja vedno manj, še toliko bolj. Ni pomembno, kdo je prvi krivec za ta pojav, politične stranke pač krivdo pripisujejo druga drugi in upajo, da bo javnost to požrla brez preveč dodatnih vprašanj. Stvar je takšna, da se ta problem ni pojavil čez noč, niti samo pod prejšnjo vlado, pač pa kaže na že globoko ukoreninjene načine delovanja, ki so se začeli s samo tranzicijo iz prejšnjega režima v demokracijo. Že res, da ima Golobič prav, da so se Janša, Šrot in Bavčar 12. avgusta 2005 dogovorili o razdelitvi Mercatorja v zameno za vpliv v medijih, toda, mar kdo verjame, da se podobno ni godilo že prej?
Ko Matej Lahovnik grozi z odstopom, in na tem mestu se je vseeno potrebno vprašati, če pred morebitnim gospodarskim polomom ne beži na evropske volitve, tako ne gre samo za vprašanje obračunavanja z našimi domačimi oligarhi, pač pa tudi za vprašanje, kdo bo tisti, ki bo v tej državi preko podobnih povezav bolj nadzoroval ne samo tok denarja, pač pa tudi medije. Na nek način je tudi to le del politične igre, nezdravega prepletanja politike in gospodarstva. Prav zaradi tega, ker je veliko na kocki, ni pričakovati razpada koalicije in novih volitev. Te bi pomenile preveliko tveganje za vse udeležene, možnost poraza ali nekih novih zavezništev, ki bi jih pustila brez besede pri urejanju državnih zadev. In vidimo lahko, kako zelo pomembno je to, tudi če je navzven veliko govora o umikanju države iz gospodarstva.
Kot pod vlado Janeza Janše, ki je začela obračun s tajkuni šele, ko ji je Šrotov imperij obrnil hrbet, tako tudi obračunavanja sedanje vlade z našimi domačimi mogočneži ne gre jemati kot vsesplošne gonje proti ljudem, ki so na nepošten način prišli do svojega premoženja in ga povrhu uporabljajo še za vpliv na politiko in tudi ne zgolj kot reševanje gospodarskih problemov, pač pa prej za delitev na naše in vaše, na tiste, ki so nevarni in jih je potrebno odstraniti in na tiste, ki so koristni in jih je potrebno podpirati. Tudi to je, se je bati, v ozadju spora na relaciji LDS – Zares in tudi med predsednikom vlade in Gregorjem Golobičem. Navadni boj pri koritu, medtem ko vsa država vpije po učinkovitih ukrepih vlade, ki bi vsaj malo olajšali vedno slabše gospodarsko stanje.
Sašo Ornik
Sodelujte v anketi o Bošku Šrotu (levi stolpec)
Sašo Ornik – Jin je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu