Kaj se skriva v grškem dolgu?

Zmaga stranke Siriza na volitvah v Grčiji je pri nas, kot običajno, odprla tudi diskusijo med zagovorniki »leve« in »desne« opcije. Na eni strani imamo levičarje, ki vidijo v tej zmagi prelom z dosedanjo neučinkovito ekonomsko politiko, prevlado kapitala ter prvi korak k ustavitvi socialnega razpada države (Grčije in tudi širše). Druga opcija pa opozarja na nevarnost poenostavljenega gledanja na prevzete obveznosti ter nerealnost pričakovanja, da bo nekdo tretji skrbel za tvoje dolgove in življenje preko svojih zmožnosti. Sam se izogibam načelnim ocenam, posebno v tako zapleteni situaciji, v kateri nekega enostavnega recepta rešitve ni na vidiku. Vseeno pa je zanimivo pogledati nekaj konkretnih številk o dosedanjih dogajanjih in na njihovi osnovi so mogoče neki zaključki bolj logični.

Kakor se vsi lahko strinjamo, da je prevzete obveznosti potrebno slej ko prej poravnati, še bolj drži, da dosedanji način reševanja nastale situacije v Grčiji kaže, da po tej poti rešitve ne bodo našli. In s tega vidika je vstop neke nove politike, nek nov pristop, preprosto nujen – seveda pa ostaja odprto vprašanje, ali bo to novi stranki uspelo. Brez drugačnega pristopa tudi s strani upnikov, vsekakor ne, a vsaj en korak je narejen. Ne gre namreč za to, ali Grki hočejo ali nočejo poravnati svojih dolgov, dejstvo je, da jih z dosedanjim načinom »reševanja« pod taktirko Evropske Unije vsekakor ne morejo in ne bodo. ...več (piše Bine Kordež)