Svoboda misliti. Tudi v javnem sektorju.

“V petek je časopis Delo objavil grožnjo zaposlenim v javnem sektorju, posebej učiteljem na fakultetah, ki bi se do privatizacije opredelili podobno kot zadnje vlade Republike Slovenije, a drugače, kot revija Mladina, Studio City, Združena levica in SVIZ,” svoj zapis na razmeroma kontroverzno temo začenja dr. Žiga Turk.

Prof.dr. Matjaž Gams je namreč zapisal, da je dolžnost zaposlenega v javnem sektorju “služenje blagostanju Slovenije,” čemur po njegovem ustreza čim večje državno lastništvo v podjetjih, zaradi česar morajo po njegovem državni uslužbenci lastništvo države zagovarjati. Kdor ni tega sposoben, ali vsaj držati jezik za zobmi, naj kar sam da odpoved.

Profesor Turk kot zaposleni v javnem sektorju in hkrati deklarirani zagovornik privatizacije se s tovrstnim stališčem seveda ne more strinjat: “Presenečen sem, da profesorski kolega in celo član Inženirske akademije tako slabo razume osnove svobode govora in mišljenja ter akademsko svobodo in odgovornost.”

Po Turkovem mnenju je naloga zaposlenih v javnem sektorju je kvalitetno opravljanje storitev, obenem tudi zaposleni v javnem sektorju imajo svobodo, ne samo prepričanja, ampak tudi govora, tretjič, razmišljujoči ljudje nimajo samo pravice ampak tudi državljansko dolžnost, da se oglasijo, če mislimo, da se stvari v državi ne premikajo v pravo smer, in nenazadnje, najbolj svet kraj svobode misli in govora je univerza. Akademska svoboda je vgrajena v samo njeno bistvo.

Vse to pa nima dosti zveze z Gamsovimi stališči, izraženimi v nekdaj osrednjem slovenskem časopisu.