Zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Zakaj ne poljubnega števila oseb ali subjektov?

Zakonska zveza po novem ni več samo »urejena življenjska skupnost moža in žene«, ampak »življenjska skupnost dveh oseb,” in če gre pri vsem skupaj res za izenačitev pravic družbenih manjšin različnih spolnih občutenj ali praks, se sledoč temu argumentu tukaj ne bi smeli ustaviti.

Potemtakem si namreč enakopravnost zaslužijo tudi tisti posamezniki v družbi, ki s soglasjem vpletenih živijo v mnogoženstvu (mnogomožtvu) ter še kdo, ki s svojim načinom življenja in spolnimi praksami ne posega v način življenja drugih ljudi.

V tem primeru bi bilo zakonsko zvezo edino smiselno definirati kot “življenjsko skupnost poljubnega števila oseb ali subjektov”, s čemer bi zajeli vse, ki jim sicer pravico po enakopravnem položaju v družbi odvzemamo.

A Rok Čakš pravi, da iz očitnih razlogov zgornji argument ni merodajen, ker pri vprašanju ureditve družbenih razmerij med ljudmi različnih spolnih občutenj in praks ne gre za zagotavljanje enakopravnosti družbenih manjšin, ampak za doseganje konsenza o temeljnih družbenih vrednotnih izhodiščih, o načinu, pravilih in zakonitostih skupnega sobivanja, vključenih v tako imenovano “družbeno pogodbo”.

Namesto, da v imenu enakopravnosti spreminjajo zakonodajo po skrajšanem postopku, bi se zagovorniki pravic istospolno usmerjenih morali usmeriti v strpno in potrpežljivo iskanje še sprejemljivega skupnega imenovalca pri poseganju v družbeno pogodbo. V tem primeru se jim tudi ne bi bilo treba bati referendumov in dilem o “zrelosti” družbe za tovrstne spremembe.

Več na Čakševem blogu.