Med Cerarjevo in Janševo politično imaginacijo skorajda ni več nobene razlike

“Doslej je veljalo, da je retorika predsednika vlade Mira Cerarja prepoznavno racionalna, pravniško logična in pusta, seveda z obveznimi elementi različno doziranih moralnih podukov. Prav to je bilo najbrž tisto, kar je na lanskih volitvah večina Slovencev prepoznala kot pravo, strpno in dovolj apolitično držo, ki ji gre zaupati.

Zanimivo je spremljati, kako ta retorika nekega obvladanca počasi postaja drugačna, »stara« in neobvladana, psihopolitična in že na las podobna retoriki drugih slovenskih političnih prvakov.“, piše Boris Vezjak.

Kot primer v tokratni analizi Cerarjevih javnih nastopov je vzel včerajšnjo novinarsko konferenco, kjer je moral Cerar odgovarjati tudi na očitke o honorarjih in za to ponovno – podobno retoriko je uporabil tudi na kongresu svoje stranke – ošvrknil strice iz ozadja, katerih imena pa še vedno ostajajo neznanka.

“Odsotnost imenovanja je znamenje nečiste igre, Cerar se je ovil v neko bojno retoriko kazanja s prstom na »nevidne« sile, katerih žrtev da je, ne da bi jih sploh poskušal identificirati pred državljani…” med drugim zapiše Vezjak.