Bine Kordež: Drugi tir ali tretja os?

Trenutno je ena najpogosteje obravnavanih slovenskih naložb izgradnja drugega železniškega tira s katerim bi okrepili povezavo Luke Koper s celino. Čeprav je sicer prisotnih kar nekaj resnih dilem o upravičenosti te investicije ter možnih alternativah, je v državi vseeno prisotna neka splošna podpora tej naložbi, tako v javnosti, medijih in politiki (v primerjavi npr. z naložbo v TEŠ 6). Gledano dolgoročno in s širšega makroekonomskega vidika je naložba za Slovenijo najbrž smiselna, seveda pa se zatika pri denarju. S podjetniškega vidika namreč naložba ne bo ekonomsko upravičena in tudi če bomo uspeli pridobiti evropska sredstva, je nerealno pričakovati vlaganje nekega zasebnega partnerja. Najbrž je vlada tak načrt sprejela s ciljem, da pospeši aktivnosti ter poskuša zagotoviti evropski denar, a slej ko prej bo morala sprejeti dejstvo, da to lahko zgradi le s proračunskimi sredstvi – tu pa vemo, kako smo omejeni.

Vendar nimam namena pisati o upravičenosti ter financiranju naložbe v drugi tir, ker je ta tematika predstavljena že res z vseh vidikov (mogoče že s kakšnega preveč). Značilnost večine razprav gre v smer, da smo zadnji dve desetletje vlagali predvsem v cestno omrežje in da so sedaj nujne tudi naložbe v železniško infrastrukturo. Seveda pa takšna razmišljanja običajno temeljijo samo na zaznavanju razmer, redko kdo pa pogleda konkretne številke. Te namreč kažejo precej drugačno sliko. Da je bilo namreč vlaganj v železnice v tem času tudi ogromno – a s pomembno razliko. Naložbe predvsem v avtocestni program se bodo v veliki meri finančno pokrile, stroške za železnice pa gredo pretežno v breme davkoplačevalcev, če bi uporabili najljubši izraz medijev in politike. Poglejmo nekaj konkretnih podatkov …več (piše Bine Kordež)