EP v košarki: Bo 14 dni dovolj?
(Piše: Klemen Kladnik) Pred nami je zadnjih 14 do začetka Evropskega prvenstva. Naši reprezentantje se s turnirja v Sevilli, vračajo praznih rok. Če sem poraza proti Španiji in Litvi nekako pričakoval, pa me je presenetil poraz proti Veliki Britaniji. Presenetil zato, ker si ga kljub »skrivanju taktike« in »testiranju formacij« in »iskanju pravih peterk« ne bi smeli privoščiti.
Res je, da so to vse prijateljske tekme na katerih je rezultat postranskega pomena, pa čeprav ni. Kdor si je ogledal »prijateljsko« tekmo v Poreču je videl, da se je na igrišču bil boj za vsako žogo, da je bila tekma videti približno tako kot bo videti vsaka odločilna tekma na EP. Ni bilo popuščanja ne na eni strani, ne na drugi.
Če je ekipa Hrvatom parirala z agresivnostjo, pa tokrat neke pretirane »agresije« na nasprotnika nisem videl. Litva je pokazala kako se igra košarka – nepopustljvo, močno, hitro, natančno – predvsem pa enostavno. To je ta litvanska kultura košarke, kjer je košarka šport številka 1 in 2. V Litvi vse selekcije igrajo »isto« košarko – vsi tečejo, vsi skačejo, vsi zadevajo od daleč. Mi se pa mučimo.
Rezultat tekme je še ugoden, glede na to, da so imeli nasprotniki kar 17 skokov več, od tega kar 19 v napadu, kar pomeni dodatnih 19 napadov in potencialnih 38 točk! Skok je izključno rezultat »voljnega momenta«. Če si pripravljen na masaker pod koši, če si žoge enostavno bolj želiš od nasprotnika, potem jo boš dobil. Ni tukaj neke silne taktike. Lahko razpredam o tem kam se žoga večkrat odbije oz. kam se bo po metu odbila, če se bo metala iz določenih pozicij – dejstvo ostane, da se je treba kvalitetno postaviti, svojega nasprotnika ovirati pri skoku in pobrati žogo. Lahko izgleda, da igra višina ključno vlogo pri skoku, pa ni nujno tako. Dennis Rodman ni bil ekstremno visok, da o Charlesu Barkleyu niti ne govorim. Sta pa imela oba izrazito »ambicijo« po žogi, predvsem pa sta bila oba pripravljena na dodaten napor da bi do žoge prišla. Pa sta redno igrala proti vrhunskim atletom (ne nujno košarkarjem!), ki resnično skačejo »do stropa«. Spomnim se enega napada Litve, ko so štirje skakali za žogo, od naših se je pa en trudil ostali so že »lagano« tekli v napad. Dokler ne dobimo žoge ne tečemo v napad!
Na tej tekmi je ekipo še nekako reševala obramba, nenazadnje je nasprotnik izgubil 25 žog, zanimiv (v primerjavi z zadnjo tekmo) pa je podatek da so naši reprezentanti zmetali 26 prostih metov. To kaže, da so igrali agresivno v napadu, da so igrali »na koš« in se niso zanašali samo na met od daleč.
Tekma proti Litvi je bila še sprejemljiva, druga – proti domačinom – pa je bila že manj gledljiva. Res je, da so Španci igrali doma, da so imeli podporo domače publike, da so sodili domači sodniki pa vseeno – lepo lekcijo smo dobili. Dobro, na takih tekmah, proti nasprotniku, s katerim se boš srečal v predtekmovanju se pač ne razkrivajo karte. Igrali sta se več ali manj dve napadalni postavitvi (upam, da imamo še kakšno na zalogi!) – klasični pick&roll na vrhu in »diamant«, kar pa itak igrajo praktično vse reprezentance. Če smo kaj skrivali, potem smo to na tej tekmi odlično skrili.
Zato se mi tudi zdijo »nerodne« opazke nekaterih »komentatorjev novic na internetu« češ da nič ne igramo v napadu. Po moje je tako prav – če danes pokažemo vse kar znamo, potem ne bo ostalo nič za EP. V današnjem času, ko se vse tekme secirajo do neprepoznavnosti, ko vsi o vsakem nasprotniku vedo vse, je treba kakšno »malenkost« tudi skriti, nekaterih napadalnih in obrambnih postavitev se pač ne igra. Zato lahko vse skupaj izgleda »brez glave«, kar pa nujno ne pomeni da tako je. Če pa je to vse kar bomo na EP napadalnega sproducirali, potem imamo velik problem.
Na žalost pa se je tukaj zgodil en »moment«, ki mi nikakor ni všeč. Zdovc si je dovolil biti izključen. Glede na to, da gre za pripravljalno tekmo mi ta pretirana nervoza ni všeč. To se potem prenese na igralce in namesto da bi igral tekmo od katere si želel nekaj odnesti se igra tekma zaradi tekme. Ok, ima Toma Mahoriča za pomočnika in je Tomo prevzel vodenje – ampak vseeno, takim vložkom se je treba izogniti. Še posebej, ker je šlo za pripravljalno tekmo in še extra posebej, ker ne veš kdo ti bo sodil na Evropskem prvenstvu in predvsem KAKO bo sodil. Verjetno ne bo idealno sojenje. Pa sojenje proti Špancem vseeno ni bilo tako drastično na strani domačinov – nenazadnje je sodnica Anna Cardoso mirno prisodila tehnično napako enemu večjih biserov evropske košarke, Ricky Rubiu. Samo malo je odprl usta (na posnetku ni bilo videti kakšne večje galame) in je že letelo.
Zadnja tekma, proti »outsiderjem« Veliki Britaniji pa me skrbi – za ta poraz ni izgovora. Ne zato, ker sem mnenja, da smo boljši od Velike Britanije ampak zaradi načina. Nasprotnik nas je SPET premagal v skoku, za 3 točke smo vrgli enako število metov kot za 2 točki, kar ni sprejemljivo še posebej ob dejstvu da nekega rojenega ostrostrelca niti nimamo, vrgli smo mizernih 9 prostih metov (nasprotnik 35!!). Tukaj se verjetno ne bomo pritoževali nad kriterijem sojenja. Nasprotnik je bil enostavno moral biti bolj agresiven, druge razlage ni.
Tisto kar je nerodno pri tem porazu je to, da imajo zdaj Angleži občutek, da tekmo na EP lahko dobijo! Igrali so brez – nominalno – prvega igralca, ki je bil v ZDA, kjer je podpisoval pogodbo. Ok, tudi mi smo igrali brez praktično prvega igralca. Razlika med nami in Angleži je samo v tem, da njihov najboljši igralec BO igral na EP (razen, če se vmes ne poškoduje), Smodiš pa sam pravi, da je nekje 50% možnosti da bi se do EP pozdravil. Se pravi, da se moramo danes pripravljati na EP brez Smodiša, če pa se vmes pozdravi in bo sposoben igrati pa toliko bolje.
Po drugi strani pa sem nekako bolj »vesel« poraza, kot pa kake ekstremno visoke zmage, ker bi se potem lahko igralci »sprostili« in že v štartu podcenjevali nasprotnika s katerim se bomo pomerili v prvi in skorajda najpomembnejši tekmi Evropskega prvenstva. Tako pa bo moral biti prisoten tisti dodaten naboj, tisti dodaten zagon da bomo najpomembnejšo tekmo odločili sebi v prid. Potem bo vse lažje, čeprav bo še vedno zelo naporno.
Klemen Kladnik
Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, zdaj košarkarski trener in pisec strokovnega bloga na slovenskem košarkarskem portalu kosarka.si. Kot gostujoči bloger na Drugem svetu spremlja aktualno košarkarko dogajanje.