Nobelove nagrade za ekonomijo sistematično zatirale idejo socialne demokracije

Ekonomska zgodovinarja Offer in Söderberg je fascinirala ta časovna skladnost med začetkom podeljevanja Nobelovih nagrad za ekonomijo (1969) in preobratom od socialne demokracije k tržnemu liberalizmu desetletje kasneje. Alfred Nobel ni predvidel nagrade za ekonomijo, to nagrado si je naknadno “kupila” švedska centralna banka oz. Riksbank.

Jože  poroča, da sta omenjena ekonomista sta v arhivih Riksbank našla dovolj gradiv, da sta lahko potrdila svoje sume. Riksbank je bila zaskrbljena nad jačanjem socialne države na Švedskem in si je zaželela ustvariti intelektualni antipod, ki bi relativiziral socialno državo in poudarjal odgovornost za lastno usodo ter tržne poti do njega.

Riksbank je po njunem s favoriziranjem neoliberalnega pogleda na ekonomijo uspelo posredno spodbuditi intelektualni preobrat od socialnega k tržnemu liberalizmu.