Primeri vpliva medijev na razmišljanje ljudi
Mediji imajo velik vpliv na človeško razmišljanje in dojemanje sveta okrog sebe. Čista laž lahko postane resnica ali obratno, če jo objavi nek medij. Poskušali vam bomo prikazati nekaj primerov, ko so mediji vplivali na množice ljudi.
HRVAŠKA, SLOVENIJA, FACEBOOK
Ko je slovenska vlada pokazala »rdečo luč« Hrvaški pri pristopnih pogajanjih za evropsko unijo, je začelo naraščati sovraštvo med pripadniki obeh držav. K temu je dosti dodal internet, še posebej priljubljeni portal Facebook. Tam so se pojavile skupine, kjer se uporabniki združujejo v protihrvaške in protislovenske skupine. Hrvaška Facebook skupina »Jel možemo u jednu grupu skupit više ljudi nego što ih živi u Sloveniji« je 5. januarja 2009 štela 98.427 članov, »BOJKOT Slovenskih proizvoda« 42.530 članov, »Kladim se da mozemo skupiti preko 100 tisuča hrvata koji MRZE SLOVENCE« 7.894, »Slovenija je smiješna mala ‘država’ koju nitko ne voli« pa 7.617 članov. Svoje protihrvaške skupine so ustanovili tudi Slovenci. Skupina »Rdeča luč Hrvaški« je 5. januarja 2009 imela 13.215 članov, »Skupina za vse tiste, ki jim smrdi hrvaška:)« je imela 893, »Slovenske zemlje ne damo« pa 2.337 članov (vir: http://www.facebook.com/, 5. Januar 2009). O teh skupinah so množično poročali tudi ostali množični mediji (televizija, radio, časopisi) in k tem poskrbeli za večjo prepoznavnost skupi, katerih število članov se iz dneva v dan veča. Čeprav so se oblikovale tudi povezovalne skupine, kot sta »Hrvatsko-Slovensko prijateljstvo« (8.767 članov) in »Slovenia + Croatia = Best friends (fuck the politicians)« (13.215 članov) mediji še vedno poročajo, da na internetu vlada vojna med pripadnikih obeh držav.
PRVOAPRILSKE ŠALE (Poslovni bazar: Najboljše prvoaprilske šale, http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=667, objavljeno 1. aprila 2008)
Da ljudje verjamejo množičnim medijem, pričajo tudi številne prvoaprilske šale in potegavščine. Ljudje so množično verjeli izmišljenim novicam, ki so si jih na »dan norcev« izmislili mediji ali znani šaljivci. Britanska revija Metro je pripravila seznam najboljših prvoaprilskih šal, ki so jih sproducirali mediji.
Otok San Seriffe
Že davnega leta 1977 je britanski časopis Guardian objavil reportažo o izmišljeni otočni državi San Seriffe sredi Indijskega oceana. V reportaži je bilo mogoče prebrati natančen opis dveh glavnih otokov, ki so jih poimenovali Upper Caisse in Lower Caisse, izmišljene prestolnice Bodoni, ter celo nekaj o izmišljenem voditelju države, generalu Pici. V redakcijo se je še isti dan vsula gora telefonskih klicev ljudi, ki so želeli izvedeti več o otokih. Zgodba je bila popolnoma izmišljena, imena pa v večini izhajajo iz tipografske terminologije.
Špageti rastejo na drevesih
Še dvajset let prej pa je znan BBC-jev novinar Richard Dimbleby v svoji oddaji objavil novico, da v Švici špageti rastejo na drevesih. V oddajo so prejeli na stotine pisem z vprašanji ljudi, kje bi lahko kupili takšno drevo.
Prvoaprilska parada
Televizijska ekipa mreže CNN je leta 2000 poslala ekipo snemalcev na Vsakoletno New Yorško Prvoaprilsko Parado – ki je seveda ni bilo, kljub temu, da je novico o paradi objavil znani šaljivec Joey Skaggs in sicer že 15. leto zapovrstjo, da naj bi na paradi sodeloval splav z igralcem baseballa, ki bi recitiral epitafe, ter da je imela objava že v naslovi besedno zvezo prvoaprilska šala.
Internet ne bo delal
Ne tako dolgo nazaj, leta 1997, je velika množica uporabnikov e-pošte, v svoj predal dobila sporočilo, da internet tisti dan ne bo deloval, saj bodo roboti pregledali njegovo vsebino in počistili vse strani, ki niso več v uporabi.
Sprememba števila Pi
Na desettisoče ljudi je verjelo tudi novici, ki jo je objavil nek znanstveni časopis, da so se v ameriški zvezni državi Alabama odločili spremeniti vrednost matematične konstante Pi iz 3,1415926… v po njihovem mnenju bolj biblijsko število 3.
Brez gravitacije
Zelo spoštovani britanski astronom Patrick Moore je leta 1976 na radiu BBC izjavil, da bo redek položaj planetov začasno zmanjšal Zemljino gravitacijo, zaradi česar bodo vsi ljudje imeli možnost izkusiti lebdenje, če bodo pravočasno skočili v zrak. Naslednji dan so prejeli številne klice ljudi, ki so opisovali svoje izkušnje lebdenja v zraku.
Barvna televizija
Leta 1962, ko je bil barvni televizijski sprejemnik še prava redkost, je švedska televizija svojim gledalcem postregla z informacijo, da se njihov črnobeli sprejemnik v trenutku lahko spremeni v barvnega, če čezenj navlečejo par najlonskih nogavic.
URBANI MITI (vir: RentonBlog: 5 najbolj neumnih urbanih mitov, ki jim verjetno verjamete, http://rentonaktivno.blogspot.com/2008/05/5-najbolj-neumnih-urbanih-mitov-ki-jim.html, objavljeno 14. maja 2008)
Ljudje pogosto nekatera dejstva, ki nam jih servirajo mediji, obravnavamo kot čisto resnico. V svetu se je pojavilo kar nekaj »urbanih mitov,« dejstev, ki jih ljudje obravnavajo kot povsem resnične, čeprav je dokazano, da ne držijo. Te mite po večini sproducirajo mediji, ki jim ljudje slepo verjamejo. Primeri takšnih neresnic so med drugim:
Po nesreči požremo do 8 pajkov na leto
Leta 1993 se je Lisa Holst, kolumnistka pri PC Professional, odločila dokazati, da lahko na internetu prepričaš ljudi v pravzaprav vse. Izmislila si je nekaj neumnih dejstev, med drugim tudi, da ljudje pojemo do 8 pajkov na leto, in jih razposlala po mailu. Ljudje so seveda nasedli, zato je “dejstvo” postalo “resnično”. Nasedlo ji je kar nekaj spletnih in ostalih medijev. Na spletni strani experts.com je to temo citiral celo nek etimolog. Britanski Daily Mirror je leta 2006 objavil članek, da povprečna oseba v celem življenju poje do 20 pajkov. Poleg tega so še dejali, da vsaj trikrat ti pajki pijejo iz naših oči.
Uporabljamo le 10% možganov
Povsod slišimo, da človek uporablja le 10% svojih možganov, tako je pisalo tudi v marsikaterem učbeniku za biologijo. To ne drži, saj človek uporablja celotne možgane, ki pa so razdeljeni in vsak del opravlja svoje naloge. Ne ve se točno, kdo je te govorice začel, a mogoče ima kaj opraviti z nevrologi, ki so dejali, da človek lahko preživi, četudi mu odstranijo pol možganov. Ker ljudje vse narobe razumejo, se je rodila ideja o 10% uporabljenih možganov. Med drugim so temu »urbanemu mitu« nasedli tudi pri spletni reviji Psychology Today, ki velja za resno in ugledno revijo. Objavili so članek, kako priti do ostalih 90% možganov.
Moški razmišljajo o seksu vsakih 7 sekund
Če bi to držalo, bi vsak moški med kakršnimkoli opravilom (služba, šola, predavanje, pisanje seminarskih nalog, branje, poslušanje glasbe …) vsakih 7 sekund pomislil na seks, kar seveda ne drži. Nekateri strokovnjaki so prišlli celo do mnenja, da 30% moških ne pomisli na seks cel dan. Veliko medijev omenja to “dejstvo” med svojimi rubrikami z zanimivimi dejstvi o seksu.
Preden greste plavat, morate počakati pol ure
Starši in babice so otroke pogosto svarili pred plavanjem po jedi. Počakati naj bi bilo potrebno pol ure. V nasprotnem primeru bo plavalca zgrabil krč in bo utonil ali pa mu bo razneslo želodec. Voda seveda nima takšnih sposobnosti, da bi ubila človeka, ki je prej jedel. Voda ima na človeka po obroku ravno toliko vpliva kot sprehod. Temu so nasedle številne otroške revije in spletne strani, ki otrokom svetujejo naj s plavanjem počakajo vsaj pol ure po hrani.
Med božičnimi časi se število samomorov poveča
Po podatkih spletne strani Suicideinfo, ki je opravila raziskavo na to temo se število samomorov med božičnimi prazniki zniža. Če si osamljen in brez družbe med prazniki morda samomor prej pride na misel, a večina ljudi je med prazniki vendarle v družbi.
IZJAVE SEBASTIJANA CIMEROTIČA
Po internetu in drugih medijih že dolgo krožijo številne izjave, ki jih pripisujejo nogometašu Sebastijanu Cimerotiču kot so: »Zahvalil bi se svojim staršem, še posebej mami in očetu.« »Jaz, Ačimovič in Zahovič smo najboljši duo.« »V Italiji sem kupil trosobno garsoniero,« in podobne. Čeprav je Cimerotič v intervjuju za MMC RTV Slovenija, 21. oktobra 2008 javno zanikal avtorstvo nad temi izjavami in zatrdil, da si je vse skupaj nekdo izmislil, se veliko ljudi še vedno navdušuje nad »cvetkami« priljubljenega nogometaša. (MMC RTV Slovenija: Burek ob treh zjutraj vedno paše, http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=22&c_id=41405&tokens=cimeroti%C4%8D, objavljeno 21. oktobra 2008).
GLASBENIKI
V številne izmišljotine, ki so jim ljudje masovno verjeli so bili vpleteni tudi številni glasbeniki. Ko je britanska heavy metal skupina izdala videospot za pesem »The Number of the Beast,« v kateri se njihova maskota Eddie igra s peklenščkom, so določeni krogi v njih prepoznali sataniste. Čeprav so člani skupine večkrat javno povedali, da niso nikakor povezani s satanizmom in da je videospot takšen, ker so veliki ljubitelji grozljivk, so obsodbe na njihov račun ostale. Na tisoče ljudi je verjelo govorici, da si je ameriški pevec Marlyn Manson dal odstraniti rebri, da bi lahko sam sebe oralno zadovoljil. Dosti ljudi temu verjame še danes, čeprav je Manson priznal, da je to govorico, ki v realnosti nima podlage, sproduciral sam, za večjo publiciteto. V istem glasbeniku je dosti ljudi videlo tudi vzrok za pokol na ameriški srednji šoli Columbine. Michael Moore je za svoj dokumentarec Bowling for Columbine opravil anketo s prebivalci tega mesta in jih spraševal, kaj je po njihovem mnenju spodbudilo dva dijaka, da sta pobila 14 sošolcev, 2 profesorja in na koncu sodila še sebi. Manson je bil najpogostejši odgovor. Razloge za to gre iskati predvsem v negativni luči, v kakršni pevca prikazujejo množični mediji, saj v njegovi liriki ni zaznati eksplicitnih pozivov k nasilju.
VOJNA SVETOV (vir: Adrian Grizold: Vojna svetov na noč čarovnic, NeDelo, 26. oktober 2008, http://www.delo.si/clanek/69832)
Po delu znanstveno fantastičnega pisca H.G. Wellsa Vojna svetov, iz leta 1892 je Orson Welles objavil radijsko igro z istim naslovom. Na predvečer noči čarovnic, leta 1938 je prekinil program s posebnim obvestilom. Zemljo naj bi napadli Marsovci. Čeprav je šlo za radijsko igro, sta v New Jerseyu in celotni vzhodni obali ZDA zavladala panika in strah pred invazijo nezemeljskih bitij.
IRENA GRAFENAUER
Mediji imajo včasih tudi izrazito pozitiven vpliv na okolje. Ko je priznana slovenska flavtistka Irena Grafenauer izvedela, da ima levkemijo, je preko množičnih medijev pozvala ljudi, da se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga. Pred njenim pozivom, leta 2004 je bilo darovalcev le 439, 25. marca pa se je za vpis v register darovalcev odločilo že 10.036 ljudi. (Mojca Lorenčič: Kostni mozeg bi darovalo več kot 10.000 Slovencev, Dnevnik, 26. 3. 2008, http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/307717)
DOBRODELNE AKCIJE
V številnih akcijah je dobrodelnim organizacijam uspelo zbrati zajetno količino pomoči titim, ki so jo potrebovali. Z oddajo Ta mala dežela na televiziji POP TV je UNICEF Slovenije uspel prepričati kar 2813 ljudi, da postanejo Starši otrok sveta (vir: http://www.unicef.si, 5. januar 2009). Slovenska Karitas v sodelovanju z TV Slovenija vsako leto pripravi dobrodelno prireditev Klic dobrote. Vsako leto naletijo na dober odziv tistih, ki so pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Na klicu dobrote 2008, ki je potekal 26. novembra 2008 so tako zbrali kar 275.000 evrov za pomoč družinam v stiski, do 5. januarja 2009 pa se je ta izkupiček povečal na 410.000 evrov (vir: http://www.karitas.si, 5. januar 2009).
Marko Kovačevič