Človek in narava
Simbioza sobivanja človeka in narave se vedno bolj ruši. Vse več ljudi se igra z naravo in ji škodi. Obdelovalne površine so polne najrazličnejših umetnih gnojil in škropiv, ozračje polno strupenih plinov, število ledenikov se z vsakim letom zmanjšuje, gladina oceanov raste, ozračje je vedno bolj segreto, ozonski plašč je vedno bolj luknjast, pitje vode iz pipe je v nekaterih delih sveta primerljivo skakanju iz trideset nadstropij visoke stolpnice.
Tudi »mali« človek prida svoj delež stanju okolja, ki nas obdaja. Pred časom nas je v Šmarju pri Jelšah obiskal misijonar Miha Drevenšek s pevskim zborom mladih Afričanov. Morda se spomnite tudi, da so ti fantje rekli, da se jim skrajno nenavadno zdi, da se v Sloveniji v večini avtomobilov vozi en sam človek. Bližnja soseda, ki delata blizu skupaj, v istem delovnem času, se bosta v večini primerov ločeno peljala v službo. Tristo metrov do trgovine se marsikomu zdi predolga pot za pešačenje in jo opravi z avtomobilom. Pločevine je na naših cestah vedno več (tudi razbite) kljub dejstvu, da nas je vedno manj. Človeška narava je pač takšna, da smo radi »komot«, avto je še vedno za marsikoga izjemno visoka vrednota. Ne razumite me napačno: avto je potreben in hvala Bogu, da ga imamo, da lahko z njim opravimo pot med točko A in točko B v kratkem času, da nam pomaga pri vsakodnevnih opravilih, včasih pa lahko z njim vendarle ravnamo bolj ekonomično.
Seveda so izpušni plini iz prevoznih sredstev le majhen, drobcen delček v mozaiku, ki mu pravimo onasnaževanje narave. Vsepovsod poslušamo, kaj bo če se bo tako nadaljevalo. Pa se proces ne ustavi, nadaljuje se, včasih celo še bolj intenzivno. Pri nas je možno za drobiž omogočiti svojemu proizvodnemu obratu, da z odpadnimi odplakami zasvinja celo reko. Pri nas je omogočeno kupovanje in intenzivna uporaba škropiv in umetnih gnojil vsakomur, pri nas je možno nesankcionirano odlagati kosovne odpadke po gozdovih. Pri nas je možno marsikaj, pa imamo še razmeroma čisto okolje. Kako dolgo še? Človek se bo počasi moral nehati igrati igrico: »jaz sem Bog. Jaz nadzorujem vse živo in neživo, ki me obdaja,« če se ne bo želel soočiti s črnim zaključkom zgodbe, ki se je začela pred 40.000 leti (začetki osnovanja človeške družbe).
Črnogledi bi dejali: »če nas ne bo narava, se bomo pa sami.« V vsakem primeru se bomo sami. Ali bomo povzročili naravno katastrofo ali pa bo kakšen »svobodoljuben in za demokracijo bojujoč se politik« pritisnil gumb in poslal vse v …
Marko Kovačevič