Dolžniki, upniki in slepomišenje države ob gro­te­sknih pogojih popla­čila upni­kov

Denimo, da ste pod­je­tnik in vam neki insol­ven­tni poslovni par­tner dol­guje pre­cej denarja. Poskuša se izvleči s pri­silno porav­navo, v kateri vam kot upniku pre­dlaga odpis 98 odstot­kov vaše ter­ja­tve, med­tem ko bi dva odstotka ter­ja­tev popla­čal v roku šestih let. Kako bi se odzvali na tak predlog?

Da je reše­va­nje dol­žnika s tako gro­te­sknimi pogoji popla­čila upni­kov sploh mogoče, je zasluga zakona o finanč­nem poslo­va­nju ter postop­kih zaradi insol­ven­tno­sti in pri­sil­nem pre­ne­ha­nju (ZFPPIPP), ki v tre­nu­tni raz­li­čici to spet dovo­ljuje, med­tem ko prej to ni bilo mogoče. Od uve­lja­vi­tve leta 2008 je zakon doži­vel – sko­raj kot v posmeh sta­bil­no­sti prav­nega reda – že šest novel. Domnevno so ga nove­li­rali zaradi novih spo­znanj med gospo­dar­sko krizo, prav gotovo pa tudi zaradi moč­nih pri­ti­skov dol­žni­ških in upni­ških lobi­jev na izvr­šno in zako­no­dajno oblast…

O institutu pri­silne porav­nave, ki je letos ponovno v sre­di­šču pozor­no­sti pred­vsem zaradi dveh raz­vpi­tih insol­ven­tnih dol­žni­kov: hol­dinga Sava in pod­je­tja T-2, pišejo v nadaljevanju na blogu Finančni periskop.