Selektor, kot ga potrebuje slovenska košarkarska reprezentanca

Klemen Kladnik 12:44, 15. dec 2009

(Piše: Klemen Kladnik) Jure Zdovc ni več selektor slovenske moške košarkarske reprezentance. Pričakovano, če se mene vpraša. Dejstvo je, da je skoraj nemogoče voditi dva taka projekta kot sta moška reprezentanca in članska ekipa Union Olimpije. Ne gre, tudi boljši trenerji od Jureta Zdovca bi se znašli v težavah.

Verjamem, da bi bila odločitev drugačna, če bi bila trenutna situacija v klubu boljša. Ker pa ni (vsaj kar zadeva evroligaški del) je odločitev logična. Odsotnost glavnega trenerja v pripravljalnem obdobju je nesprejemljiva za kolikor toliko resne projekte. Saj se na treningih dela in ja, v principu bi morali profesionalci vrhunsko trenirati tudi če ni glavnega trenerja zraven. V praksi pa je seveda drugače – pomočniki trenerjev se lahko še tako trudijo, povečini je tako, da se dela vsaj z malenkost manjšo intenzivnostjo, če glavnega trenerja ni.

Kako se to pozna na sezoni? Tako, da se tri, štiri mesece ekipa »lovi« in »uigrava«. Če to lovljenje in uigravanje spremljajo rezultati, potem je lažje – če rezultatov ni, potem so problemi. Dodaten »kamen« v mozaiku težav pa je uigravanje ekipe, ki ima toliko novih članov, kot jih ima današnja Olimpija. Če ti uigravaš ekipo, kjer je 80% ekipe znane, kjer se igralci med seboj poznajo, ker so že več let skupaj in samo dodaš 2,3 igralce, potem je to čisto druga košarka, kot pa če imaš znanih samo 2-3 igralce ostalo pa moraš dodati. V letošnji Olimpiji so (od lanske) ostali samo Ožbolt, Klobučar, Golubović in Ilievski. Letos je praktično nova ekipa, ki potrebuje svoj čas za uigravanje.

Kaj narediti z reprezentanco? Koga postaviti za selektorja? Ideje so različne, vsaka ima svoje pluse in minuse. Eni zagovarjajo domačega trenerja, drugi so za tujca, nekako skupni imenovalec pa je, da naj bo novi selektor PROFESIONALEC! To pomeni, da dobiva mesečno plačo s strani KZSja samo za to, da je selektor reprezentance. Ne da je trener v klubu, sproti pa še malo gleda kako igrajo kandidati za reprezentanco, potrjuje termine tekem, gleda nasprotnike,… Ne gre. Če bi bili ena »andora«, potem OK, ne potrebujem profesionalca. Glede na rezultat, ki ga je reprezentanca dosegla na evropskem prvenstvu pa se mi zdi, da moramo počasi zaključiti s polovičnimi rešitvami in stvari postaviti na mesto, ki rezultatu pritičejo.

Moj favorit je Tomo Mahorič. Priznano trenersko ime, ki ima za seboj rezultate, je domač (če je to en od kriterijev), vsekakor ima dovolj znanja – predvsem pa, trenutno nima kluba! Če bi jaz imel kaj besede bi se z njim prvim dobil in pogovoril. Dodaten plus je podatek, da je Mahorič letos bil pomočnik Zdovcu in ima vpogled v odnose, sposobnosti posameznikov, kvalitete igralcev, ki so letos uspeli osvojiti 4. mesto na EP! Boljšega (domačega) kandidata trenutno ne vidim.

Problem pri vsem skupaj tiči v denarju. Kdo bo plačeval trenerja, da 10 mesecev ne dela »ničesar«? Ne vem če »ne dela ničesar«. Selektor profesionalec, ki bi imel samo in izključno delo z reprezentanco bi imel dovolj časa, da spremlja VSE kandidate za reprezentanco, mogoče celo kje izbrska kakega »tujega« igralca slovenskega rodu, ki bi bil lahko kandidat za reprezentanco. Zakaj pa ne? V to spremljanje reprezentantov se doda še oglede tekem, obiske na treningih – ne da smo obsojeni na »skype« in če smo v tunelu se ne slišimo. Seveda to ne pomeni, da naj selektor celo leto »špancira« po svetu – ni pa odveč recimo, če se selektor pojavi na kakem evroligaškem derbiju v katerem bi igrali Slovenci (recimo tekma CSKA-Barcelona, kaj podobnega). Seveda se to ne more zgoditi, če ima selektor isti dan tekmo s svojim klubom.

Selektor profesionalec lahko »v prostem času« do potankosti izpili program dela, pripravi VSE kar je potrebno za res kvalitetno delo, skupaj s sodelavci že zdaj pripravlja scouting vseh možnih nasprotnikov. Selektor profesionalec bi – v času do priprav na reprezentančne akcije – v miru pripravil VSE kar je treba pripraviti, ne pa da to dela v »prostem času« med delom v klubu. Od takega dela nima nihče nič – klub ne, ker trener svoj čas namesto klubu, posveča reprezentanci. Reprezentanca ne, ker trener premalo časa posveti pripravam na delo v reprezentanci. Trener sam pa je tudi v konstanti stiski saj ve, da bi moral več dati klubu hkrati pa premalo daje reprezentanci. In imamo no-win situacijo.

Da bi se temu izognili je treba pripeljati profesionalca, ki bo na razpolago samo in izključno reprezentanci.
Nekateri trdijo, da selektor težko opravlja svoje delo, če celo leto ne počne ničesar aktivnega (trenersko aktivnega). Ne vem. Jaz mislim da kakšne hujše krize ne more biti. Klubska ali reprezentančna košarka pač nista enaki. Klubska sezona traja 10 mesecev, reprezentančna 2. V klubski košarki moraš »razviti mlade igralce, postaviti igro, tempirato formo na dolgi rok, zadržati igralce na kupu kljub temu, da ne dobijo plačila za igranje,….« pri reprezentanci tega ni. OK, so drugi segmenti, ki jih v klubski sezoni ni ampak vseeno – igralci in strokovni kader lažje ostanejo skoncentrirani na cilj 2 meseca kot pa 10 mesecev.

Če bi dobili enega »zapuščenega« trenerja, potem bi to lahko bila težava. Če pa imamo priložnost dobiti kvalitetnega, mladega, ambicioznega, domačega trenerja pa ne vidim razloga za čakanje.

Klemen Kladnik

Klemen Kladnik je nekdanji košarkar, zdaj košarkarski trener in pisec strokovnega bloga na slovenskem košarkarskem portalu kosarka.si. Kot gostujoči bloger na Drugem svetu spremlja aktualno košarkarko dogajanje.
Arhiv Kladnikovih zapisov na Drugem svetu.