Zbrane izjave o smrtonosnem napadu bulmastifov

V javnosti in na spletu se odvija obširna debata o ozadjih napada psov na njihovega lastnika, spoštovanega doktorja z vplivnimi poznanstvi, Saše Beričeviča. Uradna pojasnila so zelo previdna, ljudje pa si pomen dogodka interpretirajo po svoje. Na Drugem svetu smo zbrali nekaj najbolj zanimivih izjav o tej vroči tematiki.

“Kadar vidim eksotičnega psa, pa naj gre za gnusnega bulmastifa na robu živčnega zloma ali za srce parajočega pekinezerja z dežno pelerinco, vedno pomislim: kaj vendar — in predvsem zakaj! — so ljudje počeli s predniki nesrečne mrcine, da so volka spremenili v nekaj takega!”
(Marko Crnkovič)

“Morda ta primer odpira tudi vprašanje o raznovrstnih človeških patologijah, tudi o patoloških odnosih ljudi do živali, ki nimajo nikakršne zveze z ljubeznijo do živali, odpira pa se tudi vprašanje o vplivnih slovenskih posameznikih in neformalnih socialnih omrežjih, ki očitno poleg županskega lobija vedno bolj obvladujejo slovensko politiko. A ti so drugotnega značaja. Politika, ki kloni pod tovrstnimi pritiski, pelje v pogubo ne samo posameznika, temveč slej ko prej tudi celotno državo in vse njene državljane in državljanke.”
(Liberalna akademija)

“Zakaj je nastala afera? Ker je tokrat nastradala ugledna oseba, bogataš, biznismen, z uglednimi zvezami, z uglednimi pacienti iz vrst politikov, estradnikov in tako naprej. Zato je to zdaj tragedija. Ko so mesarili ti psi njega /Stanislava Megliča/, pa ni bila taka tragedija. To je bil neprijeten dogodek.”
(Svetlana Makarovič)

“Pravzaprav bi dejal, da ima pri nas za marsikoga pes podoben pomen kot avto. Statusni simbol, nemalokrat pa tudi simbol moči in tolaženje ranjenega ega. Pri tem pa največkrat kratko potegnejo ubogi štirinožec in sosedje.”
(Blitz)

“Zakaj bi verjel? Zato, ker nas naši vrli mediji in strokovnjaki tako ali tako nategujejo vsakodnevno (svinjska gripa, kdorkoli?) in lahko dobro vidimo vso primitivnost naše elite, ki državo zna voditi le v svoje osebno zadovoljstvo, medtem ko za seboj pušča opustošenje. Zakaj bi potem verjel, da je zgodba o čudnih spolnih praksah le natolcevanje primitivcev, ki želijo blatiti ime dobro povezane osebe? Zakaj prej ne bi verjel, da hočejo to zgodbo čim prej pokopati pod preprogo, da se ne bi videla vsa beda in ogabnost tistih, ki nam tako ali drugače visijo nad glavami.”
(Jin)

“Tragična smrt doktorja Baričeviča, kot potopitev Titanika v svojem času, razgalja prikrito ne-enakost naše družbe. Le ta se že petinšestdeset let zrcali v razlikah med “našimi” in “drugimi” pred zakonom.”
(Libertarec)

“Moč kapitala in vzajemna povezava političnih nitk povzroči, da je hud napad psov na enega izmed nas, vsakdanjega državljana, minorni incident lokalne kronike, medtem ko smrt uglednega zdravnika dobi oznako »nacionalna tragedija«”
(Aljoša)

“Stvar je izginila s prvih strani, še več – povsem je izginila. Še več – spletni mediji so množično, kot bi od nekod (iz Severne Koreje, Kitajske?!!) padla direktiva – cenzurirali komentarje (brisali posamezne ali kar celotne sklope, dokler niso možnosti komentiranja celo blokirali). Ne pomnim, da bi neodvisni blogi (in Požar, to je res žalostno!) – tako reševali slovensko medijsko sceno.”
(Peter Štrovs)