Pravzaprav ljubezen
(Piše: Anja Renko) Svet se ne vrti zaradi ljubezni. Vendar se je zaradi ljubezni vredno vrteti z njim.
O Valentinovem, prazniku, ki se vztrajno približuje, težko govorimo kot o prazniku ljubezni. Še posebej, ko pomislimo na potrošniško zavajanje zaljubljencev. Mnenja glede (ne)pristnosti Valentinovega gotovo niso enotna, a kljub vsemu intenzivnost tega praznika spodbudi naše razmišljanje. Razmišljanje o ljubezni.
In ko govorimo o ljubezni, je prav, da začnemo tam, kjer se vse začne – pri zaljubljenosti.
Zakaj in kako se zaljubimo je vprašanje, na katerega enoznačnega odgovora ni mogoče podati. Ena najbolj enostavnih teorij je tista, ki zaljubljenost postavi na kruto realna tla, tista, ki trdi, da se v drugega zaljubimo zato, ker ta oseba v nas prebudi zelo prijetna čustva. A kako? Ko gremo na zmenek z neko osebo, se imamo lepo, zabavamo se, uživamo, počutimo se samozavestni, veseli, srečni. V tem času doživljamo intenzivno količino pozitivnih občutkov, ki jih enostavno povežemo z osebo, ki je z nami. Na nezavedni ravni torej vse občutke sreče, veselja, vsa pozitivna čustva pripišemo osebi, poleg katere so se ti občutki pojavili, kar povzroča zaljubljenost. Bolj intenzivna kot so naša doživetja, globlja je identifikacija te osebe s prijetnimi občutki. Vsi ti občutki tako postanejo sinonim za izbrano osebo in na ta način se počasi zaljubljamo.
Razvoj ljubezni poteka skozi tri faze, ki naj bi veljale za vse ljudi. Do zadnje faze, globlje čustvene navezanosti, lahko pridemo le preko začetnih občutkov poželenja in fizične privlačnosti. Seveda pa te tri stopnje med seboj niso jasno ločene.
Vse se začne s poželenjem, ki je posledica testosterona in estrogena. Gre za močno fizično privlačnost, ki predstavlja podlago za emocionalno navezanost. V tej fazi smo tako rekoč slepo zaljubljeni, naš partner je popoln in ustvarjen za nas. Temu sledi faza privlačnosti in moči, v kateri nas zaljubljenost zadane z vso svojo močjo. Lahko izgubimo apetit, potrebujemo manj spanja, neustavljivo sanjarimo o svoji ljubezni tudi v najbolj neprimernih situacijah, medtem ko se vozimo ali smo na sestanku … V tej fazi v našem telesu prevladujejo dopamin, norepinefrin in serotonin, ki stimulirajo možganske centre za ugodje. Temu pa sledi obdobje, ko postanemo bolj realistični, občutki navdušenja bledijo, zaljubljenost upada. Začne se torej emocionalna navezanost, ki vključuje predanost, zavezanost, partnerstvo.
Seveda je jasno, da zaljubljenost ni enaka ljubezni. Pri zaljubljenosti gre za neprostovoljno psihološko, natančneje kognitivno in emocionalno stanje intenzivnega poželenja do druge osebe. Zaljubljenost v nas povzroča krasne občutke, a žal so ti občutki kratki, saj naj bi zaljubljenost v povprečju trajala približno 6 mesecev. Ljubezen se skoraj vedno začne z zaljubljenostjo, toda zaljubljenost se ne razvije vedno v ljubezen.
Za razliko od zaljubljenosti je ljubezen naučena spretnost. Gre za odnos, katerega osnova so prav pozitivna čustva. V psihologiji je ljubezen obravnavana kot kognitiven in socialni pojav. Najbolj znana je teorija Roberta Sternberga, triangularna teorija ljubezni, ki razlaga ljubezen skozi tri različne komponente: strastnost, intimnost in zavezanost. Strastnost vključuje intenzivno čustveno in fizično usmerjenost k partnerju ter težnjo po zadovoljitvi različnih potreb v odnosu do partnerja. Strastnost temelji torej na motivacijski osnovi. Intimnost se kaže kot medsebojna povezanost med partnerjema, toplina, iskanje stikov in komunikacije, razumevanje in skrb za partnerja, v ospredju je torej čustvena plat. V zavezanosti pa je v ospredju kognitivna komponenta, ki je povezana z odločitvijo, da se na nekoga globoko navežemo, ga ljubimo in ostanemo z njim. Če povežemo Sternbergovo teorijo ljubezni s potekom same ljubezni, velja poudariti, da strastnost s časom upada, medtem ko intimnost in zavezanost z lesti naraščata.
Anja Renko
Sodelujte v anketi DS o tem, koliko vam pomeni ljubezen (levi stolpec)
Anja Renko je psihologinja z veliko željo po širjenju znanja, obilico idej in dovolj prostega časa, da uspe vse to tudi objaviti. S svojimi prispevki želi spreminjati predstave, krhati stereotipe in manjšati predsodke ter spodbujati razprave in premike. Berete jo lahko na blogu I Feel Psychology, ob strokovno psiholoških temah jo lahko spremljate tudi na Drugem svetu.
Arhiv Anjinih zapisov na Drugem svetu