Ko se Hildi tresejo hlače
(piše: Haris Omanović) Pravi val recesije baje šele prihaja. Pričakuje se zlom nepremičninskega balona. Smešno je, kaj se je dogajalo v preteklih letih in kaj se bo zgodilo zdaj. Vsi so mislili, da bo vse raslo do neba. Tečaji na borzi, cene nepremičnin, vrednost premoženja in dobiček podjetij. Najbolj naivne so bile tukaj banke in zdaj bodo plačale davek. Posojale so preveč. Posojali so menedžerjem, ki so odkupovali podjetja, ki jih sami vodijo. Zagotovilo za vračilo premoženja je bila vrednost samih podjetij, posojilo pa naj bi se vračalo iz dobička. Oboji so seveda mislili, da bo vrednost teh podjetij rasla v nedogled in da bodo ta podjetja imela več dobička kot je višina obročnega vračila posojila. Oboji so se ušteli. Ni možno, da bi vsa podjetja venomer rasla in še veliko manj je možno, da raste podjetje, ki ne vlaga svojega pozitivnega izkupička v razvoj.
Tečaji delnic so se krepko znižali, s tem je banka izgubila svojo garancijo. Podjetja pa so začela zamujati z vračilom posojila. Tukaj so se morale banke aktivirati, zato zdaj Bavčar in Šrot ne razmišljata o kopanju v denarju. Še nekaj časa bosta morala počakati. Oba sta šla namreč na prisilni dopust. To se ti zgodi, če misliš, da tečaji na borzi vedno samo rastejo, dobički podjetij pa tudi. Premalo sta se ukvarjala s poslovanjem vodenega podjetja in bolj s tem, kaj bosta iz tega iztržila.
Kaj se dogaja pri nepremičninah? V preteklih letih je bilo zgrajenih ogromno nepremičnin. Številni trgovski centri in stanovanjske soseske so rasli kot koprive. Kako to? Podjetja so dobivala ugodna posojila, povpraševanje je bilo iz istega razloga še vedno visoko in vsi so samo računali, koliko bodo zaslužili. Nihče ni poslušal teoretikov. Že pri samih trgovskih centrih je problem, da so jih banke krepko preplačale. Investitorji so na tak način dobivali sveži denar. Sami trgovski centri so veliko manj vredni kot je višina posojila, ampak dokler se to vrača, banke še ne bodo naredile večjih korakov. Tudi če prevzamejo lastništvo nekaterih trgovskih centrov, bi jih same lahko še dovolj donosno oddajale najemnikom.
Pri stanovanjih je malo drugače. Prazna so. Nezgrajena. Gradbeniki jih ne morejo prodati, ker nepremičninski trg stoji. Mnogi imajo taka posojila, da jih bodo morala vrniti v celoti v nekaj mesecih ali prihodnje leto. Vegrad prosi državo za garancijo, da dobi posojilo za plačilo nekajmesečnih plač delavcem. A potem bo za njih lažje? Kako se bodo znašli, če pride še do veliko hujših razmer v gospodarstvu?
Gradbeniki, nepremičninarji, bančniki in raznorazni Šroti ne razmišljajo: „Nepremičnine smo res preveč podražili, kaj če bi znižali malo cene za naše prebivalstvo. Ne rabimo delati s takimi dobički. Mi bomo preživeli. Ljudem ne bo treba celo življenje delati samo za eno plačo in vsi bomo zadovoljni.“
Razmišljajo takole: „Slovenec bo trpel! Zdaj naj nas rešujejo delavske plače, ki se stekajo v proračun. Hoteli smo biti bogati, ni nam uspelo, a bo tako in tako pomagala država. Cen nepremičnin ne bomo nikoli znižali. To je zadnja stvar!“
Zato naj jim država ne pomaga. Naj propadejo, da nam mladim ne bo treba 20 let dajati celo plačo za stanovanje. Za Hildo, ki se bo sončila na Karibih. No, thanks.
Torej, počakajte še malo z nakupom.
Haris Omanović
Haris Omanović je podjetnik, študent managementa in bloger. Ukvarja se s spletnim marketingom, vodenjem spletnih portalov in promocijo spletnih trgovin. Na njegovem blogu Haris.si lahko berete o podjetniških razmišljanjih in idejah. Haris je del ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu. Njegove prejšnje prispevke najdete v rubriki V gosteh.