Za napadi na Brezigarjevo želja po obvladovanju tožilstva

Politiko je treba odmakniti od postavljanja in odstavljanja vodilnih tožilcev v državi, je pred dnevi povedal pravosodni minister, LDS-ovec Aleš Zalar. Pa vendar je tarča njegove jeze prav generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki jo hočejo spodnesti  zaradi napačne politične barve, ne pa zaradi kršitev zakona, kot gre zgodba. Stranki LDS in Zares sta celo zagrozili z odhodom iz koalicije.

Nekaj, kar je sicer ob nizki javnomnenjski podpori obeh strank težko verjetno. Nove volitve bi lahko prinesle takšen razplet, po katerem obe stranki ne bi imeli nobene možnosti več, da karkoli odločata, kaj šele da zahtevata odstranitev generalne državne tožilke. Še več, lahko da bi izpadli iz parlamenta in bi na levici ostala le Pahorjeva socialna demokracija, lahko tudi, da bi dobili veliko koalicijo Pahor – Janša, lahko tudi, da bi se Janševa SDS zopet povzpela na oblast.  Prav zaradi tega so grožnje o izstopu iz koalicije brezzobe in se ne bodo uresničile. Vse je torej odvisno od Boruta Pahorja.

In od tega, kako gleda na razmere v državi. Jasno je, da LDS nadzira že notranje ministrstvo in pravosodje; ne bi bilo dobro, če bi še tožilstvo. Koncentracija moči bi bila prevelika, sploh pa nezdrava. Pahor se torej mora odločiti, kako, če sploh, obdržati vsaj nek sistem zavor, ki bo preprečeval samo eni stranki obvladovati vsa tri področja. Če nima namena na mesto generalnega državnega tožilca postaviti svojega človeka, je enako dobro, če na tem mestu pusti Barbaro Brezigar. Ne glede na to, kakšne obtožbe vse se vrstijo na njen račun.

Lahko celo rečemo, da je Pahorjevo vztrajanje pri Brezigarjevi in skoraj nevzdržnih razmerah na relaciji minister za pravosodje – generalna državna tožilka, ne samo poizkus appeasmenta opozicijske SDS (kdo bi rekel, da je Janševa stranka pri svojih napadih sumljivo osredotočena na LDS in Zares), ampak pozicioniranje, da bi lahko v primeru pomanjkanje druge alternative sestavil skupno vlado z največjo opozicijsko stranko. Nekaj, kar se lahko zgodi po  volitvah leta 2012, ali pa tudi že prej, če se koalicija ob vseh notranjih napetostih in zunanjih pritiskih sesuje preden ji potečejo dodeljena štiri leta.  Tisto zbiranje množic na pomlad še vedno ostaja resna grožnja, notranji boji koalicijskih strank za ob posledicah gospodarske krize vedno manjši izplen države, pa so tudi vedno hujši, pri čemer je predsednik vlade prej kot ne talec teh napetosti, njegova neodločnost pa mu tudi ne pomaga.

Dejansko gre le še za boj za odločitev predsednika vlade. Obe manjši koalicijski stranki, ki se obnašata, kakor da bi zmagali na volitvah in bi ne bili le članici večje koalicije, v kateri je že na daleč videti prevladujočo SD, si ne bosta drznili ogroziti svojega položaja, ki se lahko ob njunem izstopu iz koalicije le poslabša. Če bi to storili, bi to kazalo na popolno prelom z realnostjo, kar pa ni nemogoče, saj se ob aroganci predvsem predstavnikov LDS-a postavlja vprašanje, če ti ljudje sploh vedo, kakšen reakcije povzročajo njihove besede in dejanja. Prav lahko bi z nespametnimi odločitvami povzročili svoj propad. Po drugi strani  je predsednik vlade do zdaj že tolikokrat pokazal neodločnost, da bi na koncu grožnjam lahko le popustil in šel v menjavo generalne državne tožilke.

Usoda Barbare Brezigar pa je povezana tudi s strategijo največje opozicijske stranke, da se znova povzpne na oblast. Tako ne čudi koketiranje predsednika SDS, Janeza Janše, s protesti v podporo generalni državni tožilki, saj ob vsem, kar se godi v državi, njeno odstavitev lahko uporabi v svojo korist.  Po drugi strani bo človek z vrst LDS-a ali Zaresa na njenem mestu kaj hitro začel kopati po aferi Patria in s tem škodovati Janši. Nekaj, česar si ne želi. Da bo veliko govora o drugi republiki, o novi pomladi in bulmastifih, je verjetno jasno, da se bo vse skupaj povezovalo v skupno fronto v boju proti vladajoči koaliciji, tudi. Kakor kaže, bo z obtožbami na račun Brezigarjeve, češ da je od policista, ki preiskuje afero bulmastifi, zahtevala, da jo redno obvešča o preiskavi, ta pasja afera dobila še dodatne razsežnosti in bo za strelivo napadom opozicije na že tako potolčeno LDS.

Pri vsej kolobociji še najbolj trpi ves sistem, saj je tožilstvo žrtev političnih obračunavanj in namesto, da bi se popravljalo napake, se prej zdi, da gre za vojno za položaje.

Mirko Šoster

Sodelujte v anketi o razrešitvi Barbare Brezigar – levi stolpec