Reševanje Grčije in dvomi o evropskem projektu

(Piše: Sašo Ornik) Vam gre na živce, da bo država, kjer uslužbenci dobivajo trinajsto in štirinajsto plačo, dobila več milijard evrov težek paket pomoči, ki jo boste morali plačati tudi vi? Se vam zdi nepošteno, da se s tem denarjem rešuje predvsem nemške banke in druge banke upnice, ki bi z bankrotom Grčije največ izgubile? Vam je že dovolj Evropske Unije in evra, ker se del vašega denarja pretaka tako, kot to hočejo bruseljski evrokrati, ne da bi vi vedeli, kje v resnici konča? Bi najraje videli, da EU propade?

Verjemite, niste edini. V zadnjih dneh, in to je potem moja osebna izkušnja, sem tako na spletu, kot tudi v realnem življenju, slišal veliko mnenj, ki so zelo negativna tako do Grkov, kot tudi do samega projekta EU. Ko okoli letijo milijarde, 750 milijard evrov za to, da bi rešili skupno valuto pred propadom, se mnogim zvrti pred očmi, saj se v življenjih soočajo z varčevanjem, ki se od zgoraj vrši nad njimi. Sprašujejo se, kdo bo pa njim pomagal, kot se pomaga Grčiji in bankam, kdo bo njim namenil kakšen evro, ko ga bodo potrebovali. Prej bodo na glavo dobili kakšno sodno izvršbo zaradi neplačanega računa za mobilni telefon. Države ali Evropske Unije ne bo od nikoder, da bi jim posodila kakšnih sto evrov.

Pa vendar ni vse tako preprosto. Gotovo, grški voditelji  so krivi, da se je Grčija znašla v situaciji, v kakršni se je znašla in če že lahko rečemo, da so bolj kot množice nižjih uradnikov in delavcev, ki se jim obeta hudo krčenje njihovih dohodkov, za vse skupaj krivi politiki, ki niso znali uravnotežiti proračuna in so zapravljali nad svojimi zmožnostmi, nam vseeno ne uide huda povezanost držav članic. Če pade Grčija, lahko tudi Portugalska, Španija, Italija, če padejo še te tri, potem smo lahko kmalu na vrsti tudi mi in na koncu bo skupna valuta šla po gobe, vsi skupaj se pa bomo morali zadovoljiti z mnogo nižjim standardom. Kar ne pomeni, da bo pomoč Grčiji pomagala ali da bodo milijarde evrov rešile evro. Lahko da je vse zastonj in se samo kupuje čas, a v tej fazi igre je vse že tako zavoženo, da prave alternative, razen da se vse skupaj pusti pasti, niti ni.

Ali kakor je zapisal Jože P. Damijan v Financah je pomoč Grčiji v znesku 110 milijard evrov, v bistvu zavarovanje za Slovenijo.

A pustimo za trenutek denar ob strani, četudi ima človek ob vseh teh milijardah evrov slab občutek. Kar nekateri med nami postavljajo pod vprašaj, je razvoj, če ne celo obstoj projekta Evropske Unije. Potem, ko je zahodna Evropa več kot pol stoletja uživala mir v sobivanju vedno večjega povezovanja, nekaj, česar si je želela tudi vzhodna Evropa in je skupaj z nami tudi postopoma dobila, si nikakor ne moremo želeti vrnitve v čase bolj intenzivnega tekmovanja med evropskimi državami, kajti v takšnem svetu bomo izgubili predvsem manjši.

Spomnimo se le propadanja Jugoslavije, ki nam je bila dolga leta skupna domovina in jasno nam bo, da razpadi nikdar niso lepe zadeve, sploh pa s sabo prinesejo številne, pogosto negativne spremembe. Sploh pa se moramo otresti obtoževanj o lenih južnjakih, ki bi samo živeli na račun pridnih severnjakov: to Slovenci poznamo že iz Jugoslavije in ni najboljši način reševanja problemov. Gotovo, dežele evropskega juga je treba disciplinirati, to pa ne pomeni, da jih lahko kar pustimo propasti, upajoč, da se njihove težave ne bodo dotaknile tudi nas. Ker se nas bodo.

Druga stvar je zadolževanje, ki si ga privoščijo vse države, ne le Grčija, ki je zdaj na tapeti. Tudi Slovenija. Prej ali slej je treba odplačati svoje dolgove in odgovorna politika bi to svojim volivcem tudi povedala in ustrezno pripravila vsakoletni proračun, namesto tega pa so vsakokratni oblastniki ujetniki zahtev od spodaj, po več in več denarja za vse sektorje in v strahu pred izgubo oblasti popuščajo in se zadolžujejo preko vsake mere. Če ta problem kmalu ne bo razrešen, milijarde evrov na koncu ne bodo dovolj, da bi nas rešile.

In če EU ne bo sposobna Grčije kmalu prisiliti v varčevanje, jeznim množicam navkljub, bo denar namenjen za njeno rešitev vržen proč.

Sašo Ornik

Sašo Ornik – Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu