Navodila za uporabo Življenja

(Piše: Dr. Marko Pavliha) Pred poldrugim desetletjem je Švicar René Egli napisal osupljivo knjigo o duhovnosti z nenavadnim naslovom Das LOL²A-Prinzip, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu kot Načelo LOL²A ali Svet je popoln (DZS, Ljubljana 1998), vendar žal nikoli ni bila ponatisnjena.

Avtor nam v uvodu zaupa, da je poskusil napisati »navodilo za uporabo Življenja«, pri čemer v veliki meri izhaja iz budizma, svetega pisma in Hessejeve Siddharthe, kjer glavni junak izreče tudi naslednje besede: »Svet, prijatelj Govinda, ni nepopoln ali šele na dolgi, počasni poti k popolnosti: ne, svet je v vsakem trenutku popoln«.

Kot pravi Egli, »potrebujemo neko védenje ali ravnanje, s katerim lahko vsakdo takoj reši težave in doseže cilje, ne da bi moral pred tem dolga leta meditirati.« Poiskati je treba odgovor na vprašanje, kako lahko najhitreje in z najmanj truda preidemo iz stanja, ki JE, v stanje, ki NAJ BI BILO.

Naše težave so se začele tedaj, ko smo začeli okolico deliti na dobro in zlo. To je protinaravno, kajti narava ne razsoja in kot pravi biblija, stvarnik veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Razlikovanje nam daje občutek vzvišenosti, kar povzroča družbene konflikte. Toda naša moč je tako silna, da smo se ji pripravljeni odpovedati in se preleviti v nemočna bitja, žrtve, saj se v tej vlogi lahko vseskozi pritožujemo in prenašamo breme dejanj in opuščanj na druge. Življenje si grenimo in otežujemo s strahovi, občutkom krivde, odklanjanjem odgovornosti, vmešavanjem v zadeve drugih ljudi, iskanjem odgovorov v zunanjem svetu namesto v sebi, nepotrebnim zapletanjem življenja, pretirano razumsko analizo in nezmožnostjo, da mislimo samostojno in logično.

Po mnenju avtorja so vse težave oziroma spori rešljivi, če upoštevamo naslednja temeljna načela:

1.    Vsakdo mora najprej začeti pri sebi in se spremeniti. Pometimo prvo pred svojim pragom, da bomo s svojim zgledom in ravnanjem vplivali na sosedove navade. Prenehajmo se vmešavati v zadeve drugih in ne sodimo, da ne bomo sami sojeni.
2.    Sleherni od nas je obdarjen s svobodno voljo, zato lahko mislimo, kar hočemo in v vsakem hipu spremenimo svoje mišljenje in s tem tudi prihodnost. Ne bodimo sužnji svojih misli, temveč njihovi gospodarji. Priznajmo tudi drugim, da razmišljajo s svojo glavo, kajti tako bomo izrazili brezpogojno ljubezen, ki je kozmični zakon.
3.    Naši potenciali so neomejeni, zato jih moramo izkoristiti. Tvorita jih energija in univerzalna inteligenca, ki ju aktiviramo z duhovnostjo.
4.    Vse je nihanje, vibriranje oziroma energija, zato je vse poljubno spremenljivo. Človeško glasbilo je treba znova uglasiti s pomočjo mišljenja.
5.    Objektivnega sveta ni, temveč je to, kar o njem mislimo, zato lahko z mišljenjem spremenimo svet. »Le monde n’est pas, il est ce qu’on pense de lui«, je povedal  francoski atomski fizik Jean-Émile-Octave Charon.
6.    Vse je ENO, vsi smo del celostnega sistema. Občutek ločenosti izvira iz našega uma, srčno mišljenje oziroma duhovna inteligenca pa ga ne pozna. Vse je povezano in celotno vesolje tvori krog, ne pa premico z nasprotnima koncema. Zanimivo je, da borilna veščina aikido temelji na ideji enosti, zato ne omogoča zmage, niti poraza. Morda prav zato aikidoke, mojstra aikida, ne more premagati noben borec kakšne druge borilne veščine. Naučimo se poslušati, kajti nezavedno komuniciramo z vsem v vesolju in vesolje komunicira z nami.
7.    Posloviti se moramo od klasične Aristotelove logike ali-ali in preiti k mišljenju tako-kot-tudi.

Vse to so stebri, na katerih se dviguje mogočno načelo LOL²A. Zlog LO pomeni »pustiti pri miru« (v nemščini loslassen), tretja črka L je ljubezen, četrta A pa prestavlja enačbo »akcija je enaka reakciji«. Načelo nam po vzoru Ohmovega zakona pove, da je naša storilnost in posledično doseganje smisla življenja in sreče odvisna od (1) zmožnosti, da ne zapletamo, oviramo in otežujemo prostega toka življenja, (2) brezpogojne ljubezni do vsega in vseh in (3) oddajanja pozitivnih misli, ki so energija, zato se nam bodo po zakonu akcija-reakcija vrnile kot bumerang (če bodo pozitivne, bo priletel v roko, drugače pa v glavo). Če v delo vložimo več ljubezni, se naša učinkovitost ne bo povečevala zgolj linearno, temveč na kvadrat.

Človek je popoln oddajnik, ker neprestano pošilja misli, ki ustrezajo določenemu nihanju in energetskemu potencialu. Vsaka misel je energijski delec, zato ima dosledno pozitivno, optimistično mišljenje fizikalno ozadje. Če na primer z roko pritisnemo na zid z desetimi kilogrami, bo povratno na nas deloval z isto silo: akcija je enaka reakciji. Tako deluje tudi mišljenje, kajti podobne misli imajo podobne vibracije in se zato privlačijo. Najmočnejše vibrira ljubezen, žal pa imajo izjemno močan učinek tudi negativna čustva, kot recimo zavist in sovraštvo. Že Jezus nas je opozoril, naj ne sodimo, da ne bomo sojeni…

Egli nam vse skupaj ponazori s podjetjem, kjer dela tisoč delavcev, ki tvorijo ogromen energijski potencial. Če bodo zadovoljni, vedri in nasploh pozitivni, bodo rezultati gotovo bistveno boljši kot če bi bili čemerni in slabe volje. Podobno velja za družino, krajevno skupnost, občino, državo, mednarodno skupnost, raznovrstne oblike civilne družbe in sleherno organizacijo. Energije ni mogoče uničiti, zato tudi nobene misli ni mogoče izničiti. Kar miselno sejemo, to žanjemo; dobro rodi odlično in slabo povzroči še slabše; raste tisto, na kar se osredotočimo. Zategadelj je pravzaprav egoistično, če smo altruistični (in v tem primeru ni to nič narobe), kajti naša velikodušnost in najboljše želje do soljudi se prej kot slej vrnejo k nam in nas na takšen ali drugačen način osrečijo. Od tod tudi nauk o pozitivnih afirmacijah: če se na primer otepamo bolezni s prepričevanjem, da nismo več bolni, bomo bržkone še bolj privabljali bolezen, zato je boljše, da si dopovedujemo, da smo zdravi.

Živeti pomeni teči (panta rhei), zato krčevito zadrževanje, oklepanje, vztrajanje pri starem vodi v propad. Zaradi tega je puščanje pri miru »najhitrejši in najcenejši način za uresničenje vseh načrtov in ciljev«. Kolikokrat trmasto vztrajamo pri nekem ravnanju ali stališču, čeravno vsaj intuitivno vemó, da se motimo, kar nam na koncu vedno znova potrjujejo klavrne posledice. Tudi pretirana zazrtost v cilje lahko škoduje, ker nam zamegljuje sedanjost in pot, ki je bistvo našega uresničevanja. Zatorej zaupajmo življenju in nepredstavljivi modrosti, ki je v vseh nas, pa ne bo nič več nemogoče. Pustiti pri miru pomeni živeti tukaj in zdaj!

Harvardski profesor Tal Ben-Shahar nam svetuje, da ne bodimo obsedeni perfekcionisti, temveč učinkoviti »optimalisti«. Tako bomo lažje doumeli pravilo 80/20, ki ga je iznašel italijanski ekonomist Vilfredo Pareto, namreč da z 20 odstotki napora dosežemo 80 odstotkov želenih rezultatov, da 20 odstotkov strank prinaša 80 odstotkov zaslužka itd. Znameniti bankir John Pierpont Morgan je nekoč dejal, da je zmožen enoletno delo opraviti v devetih mesecih, nikakor pa ne v dvanajstih!

Dragoceno energijo izgubljamo, če ne sprejemamo »JE-stanja«, obsojamo, se bojimo neuspeha, se pretirano primerjamo z drugimi, gojimo negativna čustva, se pretirano ženemo in se vdajamo občutkom krivde. Kdor bolestno išče, ta NE najde, le spomnimo se skorajda univerzalne neizmerne želje, da bi spoznali ljubezen svojih sanj, pa nam nikakor ni hotelo iti po maslu. Bolj smo se gnali, večje je bilo razočaranje, a ko smo se vdali v usodo, se je prikazala prelepa srčna princeska na belem konju, na rame pa nam je priletel čudovit metulj.

Vse to pa nam ne bo kaj dosti pomagalo, če ne bomo sposobni brezpogojne ljubezni, ki je najmočnejša sila v vesolju. Sleherna ljubezniva misel zviša potencial posameznika in poveča vesoljno energijo. Ljubezen ne ustvarja odpora in nas najhitreje pripelje h kateremu koli cilju ter nas priključi na kozmično zavest. Ljubezen je neomejena energija, močnejša od boja, popolna varnost, enost, odgovor na vsa vprašanja in rešitev vseh težav. Omejeni smo le zaradi pomanjkanja ljubezni. Ni pomembno, kaj drugi mislijo o nas, odločilno je, kaj mi mislimo o njih, ker je vse eno in je svet prav to, kar mislimo o njem. Zatorej ljubimo svoje bližnje kakor sami sebe. Če drugemu pošiljamo ljubezen, jo dostavljamo tudi sebi in vsemu svetu. Praktična uporaba ljubezni je hvaležnost…

»Zato človek v svoje lastno dobro ne more storiti nič boljšega, kot da ljubi vse, kar se mu zgodi. To je najhitrejša pot do razvoja«, meni Egli.

O miselnih vibracijah in sorodnih temah pišejo in poučujejo tudi številni drugi mistiki, misleci in terapevti, denimo Esther in Jerry Hicks o zakonu privlačnosti in osnovah Abrahamovega nauka, Rhonda Byrne o znameniti Skrivnosti, Erick Pearl o ponovni povezavi, Diana Cooper o svetlobi angelov, Neale Donald Walsch o pogovorih z bogom, Martin Kojc o učbeniku življenja, Varja Kališnik o svetlo modri in škrlatu, Zoran Železnikar o razsežnostih človeka … Spisek je vse daljši in zanimivejši, kar je hvale vredno, saj bomo tako hitreje razširjali smele misli in se prej povzpeli na višjo etično raven, ki je nujna za preživetje in napredek človeštva.

Knjige služijo kot pomagalo, dramilo in katalizator našega prebujanja, toda odpreti oči, prisluhniti in vstati moramo sami.  Pri tem je nujno, da nas vedno več verjame v naslednje tehtne besede Jonasa Salka:

»Čas je za spravo med vero in znanostjo in čas je za spravo intuicije in razuma, izkustev in znanja.«

Marko Pavliha

Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak, retorik, publicist in redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo. V obdobju od 2004 do 2008 se je uveljavil tudi kot prodoren politik, kjer je opravljal funkcije ministra za promet, podpredsednika parlamenta in poslanca. Je avtor ter soavtor 20 knjig in okoli 500 člankov, v zadnjem času pa se je uveljavil tudi kot pisec bloga Mare liberum.
Dr. Marko Pavliha je član ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.