Pred lokalnimi volitvami Ljubljana in Maribor že odločena
(Piše: Sašo Ornik) Nekaj nenavadnega se je zgodilo v majhnem kraju, v katerem prebivam. Začeli so trgati glavno cesto in glej ga no, izvem da bodo celotno obnovili in naredili še pločnik. Ni mi čisto jasno, kaj bo pločnik v kraju, kjer v strnjenem naselju ne more živeti več kot sto ljudi, a dobro, nek napredek je. Potem so se pojavile še lične table, ki opozarjajo na vse pomembne stavbe, čeprav jih niti ni veliko. Saj veste, cerkev, zdravstveni dom, gostilna, šola in tako naprej. Za vse to so seveda krive volitve, ki se bližajo. Po štirih letih je ljudem treba dati viden rezultat svojega dela in zakaj ne bi tega storil tudi nas župan. Zoran Jankovič ni edini z vizijo, ki se uresniči ravno pravi čas, da se je volivci spomnijo, ko oddajajo svoje glasove.
Dve največji mesti v državi, Ljubljana in Maribor, kot da sta že odločeni. Zoran Jankovič in Franc Kangler zmagovalca, preden se je tekma sploh začela. Glede na pretekli mandat niti ni bilo pričakovati česa drugega, saj se po njuni dejavnosti lahko sprašujemo, kaj so sploh počeli župani pred njima. Gotovo, veliko je zadolževanja, veliko spomenikov za množice, kakršne so predvsem Stožice, a da se je toliko naredilo, je po letih mirovanja in praznih obljub res velika stvar. Zdaj mariborski župan obljublja celo tramvaj. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, čeprav bodo njegovi nasprotniki pihali od jeze, češ da bo spet investiral denar v neko norost. A če je ne bi, bi ostali pri starem, pri zastoju, pri večnih debatah, kaj bi bilo treba storiti za razvoj mesta, medtem ko se nič nikoli ne bi premaknilo. Torej, naši največji mesti sta dobili župana, ki nekaj celo počneta, kar jima morajo priznati vsi, četudi se ne strinjajo s tem kar se dela. Skoraj gotovo je, da tukaj po volitvah ne bo sprememb.
Na podlagi rezultatov, ki jih bomo dobili 10. oktobra, ne bi smeli prehitro sklepati o prihodnjih parlamentarnih volitvah. Navsezadnje se je na lokalnih volitvah leta 2006 pokazala moč stranke SLS, ki sicer ne predstavlja več resne sile v parlamentu in se lahko celo boji, da ji bo na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2012 spodrsnilo in bo ostala zunaj, kakor leta 2008 že NSi. Saj, tudi ceste, vodovod, pločniki, table in podobno so zelo pomembni na lokalni ravni, čeprav morebiti taistemu človeku, ki nam je to dal, ne bi zaupali, da bo dober poslanec v Ljubljani, oziroma, njemu še mogoče, stranki, ki jo zastopa pa ne več. Po drugi strani je za državno raven že potrebna velika mašinerija, medtem ko je na lokalni mogoče uspeti tudi neodvisnim listam ali strankam, kot je SLS, ki so že zdavnaj padle od milosti volilnega telesa. Lahko bi rekli, da se da tukaj zmagovati z osebnostjo kandidata, ne le ob podpori večje strankarske organizacije. Leta 2006 so neodvisni kandidati tako pobrali 17,5% glasov.
Če smo že pri SLS. Zanimivo bo videti, ali bo uspela obdržati svoje pozicije, ali pa bo izgubljala proti močni konkurentki na desnici, Janševi SDS. Leta 2006 je SLS dobila največ županov, SDS pa največ svetnikov. Morebiti bo tokrat prišlo do premika, ki se bo skladal z ravnotežjem moči na državni ravni, morebiti pa si bo SLS spet uspela zagotoviti močno bazo županov, kar bo lahko razglasila za velik uspeh. Razplet te zgodbe bo vsekakor zanimiv.
Že v tem, da ne SD, ne SDS, ki trenutno kotirata kot politični stranki z največ podpore, ne bosta nadzorovali dveh največjih mest, lahko vidimo, da ne gre kar prenašati stanja na lokalni ravni na stanje na državni. To seveda ne pomeni, da tega po volitvah marsikdo ne bo počel, vendar je bolje biti previden in lokalne volitve vzeti kot drug svet kot državne. Sploh ko gre za razmerje med najmočnejšima strankama. Glede na rezultate volitev pred štirimi leti, bo SDS tokrat bržkone spet veliko močnejša kot SD, na državni ravni pa je razmerje mnogo bolj izenačeno.
Sašo Ornik
Sašo Ornik – Jin je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv kometarjev Saša Ornika na Drugem svetu