Življenje hendikepiranih brez asistence je životarjenje!

Mira ima od rojstva cerebralno paralizo in je zato primorana uporabljati voziček, vseeno pa to še ne pomeni, da je drugačna od drugih, saj imajo tudi telesno ovirani vizije in pogum. Pritožuje se, da njo in njene sotrpine vsakršna oblast tretira, kot bi bili kužni, saj jim na stežaj odpirajo zgolj vrata t.i. šol s prilagojenim programom in jih s tem umikajo iz javnega prostora, o uresničavanju pravice do osebne asistence pa se vztrajno molči.