Janez Janša, kaj je tega treba bilo?

(Piše: Sašo Ornik) Dejansko ni nikoli bilo tako lahko biti opozicijski voditelj, čakajoč na parlamentarne volitve, kot to zadnje leto in še nekaj za Janeza Janšo, bivšega predsednika vlade in predsednika največje opozicijske stranke, SDS. Le udobno se je lahko zleknil v naslanjač in opazoval, kako se vlada opoteka sem ter tja in zgublja podporo. Iz dneva v dan nove afere, nove razprtije, na koncu spopadi med strankami v koaliciji; ni moglo biti drugače, kot da je SDS v javnomnenjskih anketah prevzela vodstvo.

Hja, celo tista druga republika, oziroma popoln prevzem oblasti, ki bi Janezu Janši omogočil državo spreminjati po svoji volji, ni bila izključena. Potem pa pride slabo pripravljen napad na predsednika republike, Danila Turka in čez noč se vsa država pogovarja o preteklosti, o komunističnem režimu, terorizmu, zatem pa še o preprodaji orožja in podkupninah. Namesto, da bi se javnost spraševala o tem, s kakšno norostjo jim bo spet postregla vlada in kakšno alternativo imajo na volitvah, beri, SDS, se poglablja v konflikt med predsednikom republike, ki ga koalicija zelo modro ni zagovarjala preveč na glas (koga pa bi prepričalo njegovo zagovarjanje?) in se še enkrat bolj zaveda, da Janez Janša ni najbolj pozitiven politik.

Največji sovražnik Janeza Janše je Janez Janša!

Na kratko, že od vsega začetka, tudi če bi tisti dokumenti, s katerimi je SDS mahala pred nosom predsedniku republike, res dokazovali, da je ta bolj kot drugi državljani vedel, kaj se je pred vsemi tistimi leti zgodilo v Velikovcu na avstrijskem Koroškem, to ne bi prineslo kaj veliko podpore stranki, ki je napad izvedla. Slovenski politični prostor je pač razdeljen in ve se približno kako. Na grobo gre za ločitev med levico in desnico, med zmernimi ali bolj gorečimi zagovorniki prejšnjega režima in njegovimi nasprotniki, vse tja nazaj do druge svetovne vojne. To  na tem področju onemogoča pridobivati točke preko delitve. A potem, izkazalo se je, da je SDS, milo rečeno, vsaj delno zavajala slovensko javnost, prirejala dokumente, s tem pa sebe postavila v vlogo lažnivca. In s tem tiste, ki jih že tako ne bi volili in ki zdaj iščejo neko alternativo, spomnila, zakaj SDS ni alternativa.

Potem je seveda prišla, kako zanimivo in verjetno čisto nič slučajno, obtožba nekega hrvaško-francoskega trgovca z orožjem Marina Tomulića, da naj bi Janez Janša za vsako ladjo, ki je v koprsko pristanišče priplula z orožjem, za časa svojega ministrovanja, prejemal podkupnino. Za to ni ponudil nobenega dokaza, le verjeti bi mu morali, da je tako. Le zakaj se zdi, da gre za dobro zamišljen protinapad, ki pozornost usmerja, še bolj kot prej, na predsednika SDS-a? Gotovo, o trgovini z orožjem in vlogi Janeza Janše v njej se da govoriti, vendar pa so te zadnje obtožbe tako zanimivo prikladno blizu arhivskemu spopadu, da skoraj ne gre verjeti, da gre za verodostojne obtožbe. Je pa to zelo pomembno, ker se zdaj ukvarjamo s političnim obmetavanjem, v katerega se je na primer vključil tudi LDS-ov evroposlanec, Jelko Kacin, ne pa z delovanjem vlade. Številni komentatorji v medijih bodo s tem imeli veliko veselja, še posebej, ker Janša ne zmore distancirano odmahniti z roko.

Sašo Ornik

Sašo Ornik – Jin  je uveljavljeni blogerski politični komentator, avtor bloga Jinov svet. Na Drugem svetu kot gostujoči bloger spremlja aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu.
Arhiv komentarjev Saša Ornika na Drugem svetu