Cizljavi šef

Dajana se v tokratnem zapisu spominja svojega šefa, tistega, ki jo je kmalu po osamosvojitvi sprejel v službo. Že na prvi pogled ji je sporočal, da je tip človeka, ki se ritolizniško klanja onim zgoraj ter zbira zasmehujoče in osovražene poglede tistih spodaj. Živi plen v igri med dvema ognjema torej, ki za povrh oddaja prav posebne vonjave – vonjave tistega, ki ga je strah. Kot lutka na svojem položaju preprosto vegetira in sprenevedajoče naprej igra svojo vlogo. Kdo bi ga jemal resno, se sprašuje Dajana.