Greš z menoj na sladoled? Da ti pokažem, kako diši šest kepic.
Pomlad imam na dlani. / Končno cveti. / In Tivoli je tako lep ob jutranjem teku. Tako pomladno začenja svojo izpovedno pesnitev LeeLu. Pa ni vse tako rožnato, kot zveni na prvi pogled, saj blogerka skozi sodobno poezijo razkriva svoje notranje boje, ki ji omejujejo svobodo, in neizpolnjeno hrepenenje. Morda pa bo pomagalo povabilo na šest kepic sladoleda, ki dišijo po soncu, po končnem razpadu zime, po morju, pesku in prepotenih telesih.
