Znašli smo se na robu. Kako naprej

Vedno bolj postajamo del nerešljivih globalnih problemov, ki – poleg vremenskih neprilik – še dodatno zagrinjajo nebo nad Evropo.
Po novem letu se je zgodil paradoks:v času, ko so v Nemčiji organizirane skupine državljanov začele z mirnimi protesti zoper priseljevanje tujcev in islamizacijo zahoda, so se številni nemški prebivalci tej ideji uprli s proti-protesti, na kateri so pozivali k solidarnosti do priseljencev.

Nakar je mednje – kot strela z jasnega – treščil Pariz.

Danes, ko se bolečina ob smrti novinarjev, še ni polegla, je videti, da se Evropa še zmeraj (ali vedno bolj)kot žaba počasi, a sigurno kuha v sovraštvu, besnilu in jezi, kar razdvaja njihove prebivalce.

Ob napadu na uredništvo satiričnega časopisa v Parizu, je normalno čutečemu človeku zmanjkalo besed. Obstali smo prizadeti, ranjeni v dno srca, predvsem pa zelo prestrašeni.

Žal ne vsi, vsaj v shizofreni, poblazneli Sloveniji ne: vedno več je takšnih sodržavljanov, ki trdijo, da je napad skrajnežev na novinarje prevara, oziroma imperialistična zarota. …več (piše Milena Miklavčič)