“Neki minister je nekoč obljubil 1.000 evrov minimalne bruto plače…”

“Ali so plačna razmerja socialno determinirana? Ali je pravičnost sploh mogoča? Za drugo vprašanje lahko zagotovim, da je v bistvu neustrezno, ker je kategorija pravičnosti vedno zgodovinsko pogojena in zato v bistvu subjektivna zadeva.

Bolj ustrezna je torej razprava o pravičnosti pravil za vzpostavitev plačnega sistema. Sleherni plačni sistem je bil v človeški zgodovini povezan z načinom prerazporejanja dobrin in sorazmerno velik vpliv so pri tem imele tudi vojne, kjer je plača – poplačilo vedno predstavljala delitev nekega plena.” uvodoma piše bloger Amsel.

V nadaljevanju zapisa o plačnem sistemu v Sloveniji pa med drugim opomni, da smo leta 1990 v osnovni prevzeli nemški tarifni sistem, ki sicer ni opredelil maksimalnih razmerij, temveč le razmerja med tarifnimi razredi in je predstavljal maksimalni osnovni razpon 1 : 3. A že pred koncem tisočletja so se pričele dogajati prav čudne anomalije, ko je egoizem začel dobivati bitko s skupnim.

“Najprej so se pričele dogajati deformacije v panožnih kolektivnih pogodbah, ki bi se morale bolj ukvarjati s posebnimi pogoji dela in dodatki za njih znotraj panog ne pa z redefinicijo tarifnih razmerij in s tem globalnega rušenja razmerij med primerljivimi poklici. Največjo sramoto pa je zakuhalo združenje Manager, ki je za plače direktorjev uvedlo kategorijo povprečne plače…”