Na izpitu padli mediji in 12. člen kodeksa

V zadevi tragedije mariborskega ravnatelja so slovenski mediji, tudi najpomembnejši med njimi, padli na izpitu – in to množično, glavno sporočilo v odločitvi novinarskega častnega razsodišča (NČR) vidi dr. Boris Vezjak.

NČR je namreč ugotovil, da so številni mediji pri poročanju o o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol ravnali v neskladju s 17., 12. in 23. členom novinarskega kodeksa.

A Vezjak ob tem opozarja na napačno uporabo 12. člena s strani novinarskega častnega razsodišča, ki se glasi:  “Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.”

Pri obtožbah medijev je NČR izhajalo iz dveh, po mnenju Vezjaka napačnih, oz. vsaj spornih predpostavk: da zgodba ni v javnem interesu ter da se prepoved nedovoljenih načinov zbiranja podatkov nanaša tudi na tretje osebe, ki bi podatke tako pridobile in ne samo na novinarje.

Preberite, kaj je s takim sklepanjem narobe.