Mar Zvonov, Šrotov, Bavčarjev, Kordežev… res nebi bilo, če bi bile banke v zasebni in predvsem tuji lasti?

V Sloveniji nekako kroži fama, da je ključni problem za predkrizno podeljevanje slabih kreditov in sedanje slabo stanje v bankah predvsem v domačem lastništvu (sploh državnem). Saj veste, zaradi osebnih navez (in politične prepletenosti) so banke pred krizo pozabile na vse kreditne standarde in “tajkunom” dopustile, da “banke uporabljajo kot zasebne bankomate”. Zvonov, Šrotov, Bavčarjev, Kordežev itd. ne bi bilo, če bi bile banke v zasebni in predvsem tuji lasti. Tako nekako gre zgodba.

Tako uvodoma obrazloži Jože P. Damijan. V nadaljevanju pa prizna, da je njegova intuicija, prikazana v uvodnih besedah, temeljila na zelo trhlih temeljih.

Lani je namreč začel delati analizo o zadolženosti podjetij in možnosti njihovega okrevanja v državah Srednje in Jugovzhodne Evrope (CESEE) in na podlagi podatkov in že narejenih analiz ugotovil, da je živel v mitu.

Damijanove ugotovitve o deležu bank v tuji lasti in deležu slabih kreditov (NPL), so namreč pokazale, da večji kot je delež tujega lastništva v bančnem sektorju v CESEE državah, večji je delež slabih kreditov… celotna analiza v nadaljevanju zapisa.