Kaj pa, če me ne spustijo v nebesa?

“Dostikrat se sprašujem o smrti. In kaj sledi po tem življenju…In vedno rada pomislim, da so nebesa. Kraj, nekje NA oblakih, kjer bom srečna. Resnično srečna.” Tako Aurora začenja svoje razmišljanje o nebesih in peklu. V ozadju njenih besed najdemo dileme o našem odnosu do tozemljeskega življenja. Ugotavlja, da v življenju iščemo izgovore, s katerimi opravičujemo pomanjkanje čuta do drugega. Le s tem bi si namreč zaslužili nebesa. Kdo ve, morda bi jih v tem primeru znali občutiti že tu, na Zemlji.