Iščemo promotorke atraktivnega videza – obvezno blondinka!
Študentsko delo naj bi slovenskim študentom predstavljalo možnost, da poleg študija v prostem času tudi kaj zaslužijo, nekaterim pa omogoča tudi pokritje stroškov študija. Študentski servisi, ki služijo kot posredniki med delodajalci in študenti, so slovenska posebnost, saj jih v takšni obliki ne poznajo v drugih državah v Evropi, pa tudi po svetu. Zato je veliko tujih študentov, ki pridejo v Slovenijo, navdušenih nad tovrstno ugodnostjo študentov, na kar smo vsekakor lahko ponosni. Ampak ker ni vse zlato, kar se sveti, študentsko delo v Sloveniji s seboj prinaša tudi številne težave.
Problemi študentskega dela
Prvi problem je ta, da je večina del, ki jih ponujajo študentski servisi, za daljše časovno obdobje oz. vključujejo 8-urni delavnik. Za študenta, ki kolikor toliko redno obiskuje predavanja in vloži tudi nekaj truda v študij, je opravljanje takšnih del praktično nemogoče. Po drugi strani pa je to izvrstna priložnost za izboljšanje finančnega položaja »pavzerjev« in tistih, ki ponavljajo letnik. Tako študentski servisi oz. delodajalci paradoksalno s takšno ponudbo del do določene mere spodbujajo manjšo angažiranost pri študiju. Pavziranje ali ponavljanje letnika se študentom namreč lahko finančno izplača. Pavzerji uradno sicer naj ne bi mogli delati preko študentskega servisa, ampak seveda obstajajo različni načini, kako zaobiti to direktivo, ki pa jih tukaj ne bi našteval.
Nadalje so problematični sami pogoji, ki jih postavljajo delodajalci. Ti so v veliko primerih diskriminatorni (kjer izrecno zahtevajo osebo določenega spola za delo, ki bi ga lahko opravljali osebi obeh spolov), včasih pa tudi presegajo mero dobrega okusa in so celo žaljivi do študentov. Človek se tako zamisli ob pogledu na ponujeno delo v stilu: »Iščemo promotorke – pogoj: študentka, atraktivnega videza, obvezno blondinka!«. Ob takšnem trendu je samo vprašanje časa, kdaj bo študentski servis objavil ponudbo za »večernega spremljevalca oz. spremljevalko«.
Pomembno je opozoriti tudi na odnos delodajalcev, pa tudi sodelavcev na delovnem mestu do študentov, ki je v veliko primerih ignorantski ali aroganten, če ne celo ponižujoč. Razen redkih izjem so študenti v očeh delodajalcev pač samo študenti, pa čeprav morda delajo enako dobro ali celo bolje kot zaposleni. Ta odnos se vse bolj prenaša na vse sfere družbenega življenja, kjer študenti ne predstavljajo več bodočih intelektualcev in naložbe za prihodnost, ampak vedno bolj postajajo nekakšno »nujno zlo«, s katerim delodajalci lahko manipulirajo in ustvarjajo dobiček.
Nenazadnje pa vidim problem tudi v samem plačilu študentskega dela, ki je v večini primerov v nesorazmernem razmerju s količino in kvaliteto opravljenega dela. Poglejmo poenostavljen primer: študentski servis oz. delodajalec ponuja delo prevajanja za 5 € na stran, prevajalske agencije pa v povprečju zaračunavajo 20 € na stran. Seveda je potrebno upoštevati kvaliteto prevoda, ki pa se po mojem mnenju ne ustreza tolikšni razliki v ceni. Kritike ne gre nasloviti samo na ponudnike del, saj je to za njih le način iskanja zaslužka v kapitalistični družbi. Študenti, ki opravljajo iste vrste dela kot zaposleni delavci približno enako dobro, če ne celo bolje, za manj denarja, so jim pri tem v izdatno pomoč, saj imajo z njimi manj stroškov kot z zaposlenimi delavci. Del krivde je mogoče pripisati študentom samim, saj sami sebi delajo medvedjo uslugo s tem, ko z ogromnim povpraševanjem po nizko plačanih delih znižujejo svojo vrednost.
Študentski servisi – privilegij ali izkoriščanje študentov
Kot sem zapisal že v uvodu so študentski servisi nekakšna slovenska posebnost. S tem se ustvarja slika, da študenti v drugih evropskih državah nimajo tega privilegija, da bi lahko med študijem zaslužili dodaten denar. Študentskih servisov, ki bi jim posredovali prosta dela sicer res ne poznajo, ampak si morajo sami poiskati honorarne zaposlitve pri delodajalcih ob vikendih ali prostih popoldnevih. Vendar pa po drugi strani tako lahko morda pridejo do zaposlitev, s katerimi dejansko pridobijo določeno praktično usposobljenost za nadaljnje delo v področju, ki ga zajema njihova smer študija, medtem ko je to pri nas izredno težko.
Študentski servisi pri nas na prvi pogled resda pomagajo študentom pri iskanju del in ustvarjajo vtis, kot da bi naredili vse, da bi pomagali študentu. Razne mape, beležke, kemični svinčniki in nagradne igre samo še pripomorejo k tej sliki, ampak treba se je zavedati, da študentski servisi delujejo kot podjetja na trgu (spomnimo se samo, kako je pred nekaj leti določen študentski servis postal lastnik podjetja, ki prodaja ustekleničeno vodo), ki si na račun študentskega dela ustvarjajo dobiček. Zato je njihov interes izdati čim več napotnic za študentsko delo in se ne menijo za to, kakšno vrsto del ponujajo. Namesto da bi služili kot nekakšen filter med nekaterimi nenavadnimi ali celo smešnimi zahtevami in delodajalcev pogoji (poleg že omenjenih zahtev za hostese omenimo še ponudbo za telefonsko vedeževanje in zbiranje podpisov za predsedniške kandidate) ter iskalci zaposlitev – študenti, se raje ubadajo s tem, da je število del, ki jih nudijo čim višje.
Marko Šuster