Komaj čakam

Smo moderna napredna družba, v kateri se le redki želijo poročiti. Ni moderno. In ni praktično. Je veliko bolj simpl biti prijavljena kot mati samohranilka in molzt državo za socialno podporo.
Naša država resnično ni naklonjena družinam. Še posebej ne številčnim. In s tega vidika res ni čudno, da število porok pada, število ločitev narašča in … no, število rojstev je zadnja tri leta malo v porastu. Predvsem ker ogromno tridesetletnic lovi “zadnji vlak”, običajno za prvorojenčka.

V tem trendu “ne imeti otrok” in “imeti partnerja” so homoseksualci pravzaprav največji tradicionalisti. Oni bi se želeli poročati z enako ceremonijo kot pritiče raznospolnim parom in čisto nič drugače. Zlajdrani refren “saj je samo kos papirja” tu ne vžge.
In oni bi imeli otroke. Veliko otrok. Čeprav je to totalno out. Kot kodrolaske, ki si likajo lase in “ravnolaske”, ki nosijo trajno. Vedno želimo tisto, česar ne moremo imeti.


Pustimo argumente za in proti danes ob strani.
Dajte jim pravico, naj imajo otroke. Jaz pa že komaj čakam, da bo prvi lezbični par  ostal brez službe, ker (tako kot je pač v naši državi v navadi) gre SPET na porodniško.

Lucija Hrastar