Izpoved slovnične fašistke
Kdor piše, greši, ampak! Včasih si po končani gimnaziji znal brez težav spisati nekaj povedi brez napak, sedaj pa je videti, da so s tem takšne težave, da je joj.
Agata piše o svojem odnosu do tovrstnega napačenja, pravopisnega in slovničnega. Zlasti jo žalosti, kako borno je znanje pisnega sporočanja v poklicih, ki se s tem preživljajo. Še slabše je pri nekaterih poklicih, ki usodno vplivajo na družbo: politikih, gospodarstvenikih, pravnikih, …
Od nje prav tako izvemo, da na vsako napako ne skoči kot lovski pes, v določenih primerih pa čuti, da posreduje, zaradi svoje državljanske dolžnosti.