Rahlo nas poneumljajo, mar ne?

29. Mar 2017 09:22

Poneumljanju smo podvrženi vsak dan. V največ primerih se temu prepustimo kar prostovoljno. Način poneumljanja ljudi pa se je skozi leta razvijal in nadgrajeval. Logično, poneumljanje ljudi je namreč moralo iti v korak s časom in se vkomponirati tja, kjer se ljudje z veseljem še bolj intenzivno poneumljajo.

O tem tokrat piše bloger Sašo Ornik Jin:

Če hočete, je bilo najprej bloganje. Ne čisto seveda, ampak postavimo ga na začetek. Bloganje je omogočilo posameznikom, da so lahko na spletu objavljali svoje misli in to dokaj preprosto. Ni bilo treba vzpostavljati spletnih strani, samo prijaviti se je bilo treba pri kakšnem ponudniku.  Ni bil vsak blogar že vrhunski komentator, a vsaj možnost je bila dana, da je lahko vsak objavil kakšen res dolg in poglobljen tekst. Odprta so bila vrata poplavi drugačnih mnenj, kar je vsekakor bila obogatitev.

Potem je prišla doba družabnih omrežij. Facebook je omogočal daljše zapise, a temu seveda ni bil namenjen. Zapisi so postali krajši, fotografije bolj pomembne, razširile so se preproste igrice, ki so začele kuriti posameznikov prosti čas. Facebook je vsekakor postal odlično sredstvo za ustvarjanje mrež ljudi, katerim se je dalo širiti sporočila, deliti povezave in tako dalje. S tem je prerastel svojo osnovno namero, povezovati prijatelje in nekdanje sošolce, ali izgubljene sodelavce.

Twitter… nadaljevanje na blogu.

Oznake:, , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]