Za dobrim konjem se vedno praši

Predstavljajte si moškega, ki v soju žarnice, ki s svetlobo pipilje svoj prostor temi, sedi za računalnikom. Strmi v ekran, prsti hitro odtipkavajo besedo za besedo, tu ali tam kakšen nasmeh pa namrščenje obrvi, nekje vmes si celo zapoje pesmico. Alex van der Volk je tako s svojo samotno podobo ob ekranu skoval zgovoren zapis, nagovor samemu sebi in hkrati nagovor vsakemu blogerju. O tem, kako mu virtualna identiteta ne predstavlja glavne poti življenja, ampak je le majcen hobi v njegovem resničnem spektru.