Nevarne prakse družbenih omrežij – (pre)velika pričakovanja

»Je najboljša kadar koli razvita komunikacijska tehnologija. Obetajo se revolucionarne spremembe zabave, obveščanja in izobraževanja.« BBC piše, da je pesnik in dramatik Thomas Stearns Eliot na televizijo – optimistične napovedi so govorile o njej – gledal drugače. »Je zabavni medij, ki obljublja, da bodo milijoni ljudi hkrati poslušali isto šalo, a bodo vseeno osamljeni.«

Kadar kot družba sprejmemo neko tehnološko inovacijo, pa je nujno, da se zavedamo tudi njenih negativnih posledic. Poglejmo si na primer rabo socialnih omrežij: 

Po dobrem desetletju delovanja je statistika Facebooka osupljiva. Dobre 1,3 milijarde uporabnikov, od katerih ga dobra polovica uporablja vsak dan v povprečju 18 minut na obisk. Facebook združuje po različnih celinah razseljene družinske člane, prijatelje različnih starostnih skupin in ljudi z različnih koncev sveta. Dodajmo temu še moč, ki jo ima omrežje pri širjenju idej in pomoči pri organizaciji ljudi, ki proti nečemu protestirajo, in pomislimo, da je Facebook najboljša stvar v zgodovini človeštva. Kritike omrežja se izgubijo. A vendarle njegov vpliv na uporabnike ni povsem brez nevarnosti. Raziskovalci opozarjajo, da sposobnost povezovanja nujno še ne pomeni, da bodo ljudje srečnejši, oziroma da lahko povzroči, da so manj zadovoljni s svojim življenjem.

Tehnozvezdje v tem kontekstu opozarja tudi na nevarne prakse družbenih omrežij. Namesto pričakovanega, da Facebook s svojo močjo združevanja ljudi uporabnikom izboljša predstavo o sebi in svojem življenju, se dogaja ravno nasprotno.