Poraz Rebeke je poraz ljudi, ki smo jo izbrali
(Piše: Maja Slatinšek) Pa je mimo. Stiskanje pesti ob prvem polfinalnem večeru Evrovizije, v katerem je nastopila tudi slovenska predstavnica … in v polfinalu tudi ostala. Z njo cela Slovenija, prav tako vsi moralni zmagovalci Eme, tudi tisti, ki za Evrovizijo sploh ne vedo in nenazdanje tudi ti … in jaz.
Zdaj bodo/boste (kot vsako leto) spet udrihali po predstavniku, nacionalni televiziji, kako se ni dovolj potrudila, kako smo lahko poslali pojočo missico (ki je mimogrede naredila ogromno promocije za celo državo v tujini. Kakšno, bo videti v roku nekaj mesecev, a vseeno vsa čast), zakaj sploh tekmujemo, če nikoli ne dosežemo nič, itd. Pa ni vse tako črno, dragi moji. Ok! Svoje mnenje o vsem skupaj, če sem ga dovolj nazorno pokazala, ste dojeli, ampak vseeno: Ljudje/glasovalci STE tisti, ki ste izbrali ta komad, izbrali najprimernejšega predstavnika in glasovalci (ali grobo rečeno VI) ste tisti, po katerih je po tem takem za udrihat.
Rebeka pravi, da je razočarana. Verjamem in jo po eni strani razumem. Ne, da sem (kot sem že omenila v prejšnjih mojih sporočilih) pričakovala takšen razplet, ampak ker je stvar precej bolj zakompicirana kot se zdi. Za lažjo predstavo o tem bom konkretizirala primer: Predstavljajte si, da ste predstavnik Slovenije na Evroviziji. Sami ste precej očarani nad vsem dogajanjem, nad evforijo, ki se dogaja okrog vas. Oblega vas na stotine privržencev Eurosonga (predvsem moškega spola), vsem ste ah in oh in nad cool v smislu: ''Your song is one of TOP3! Go, Slovenia", ali pač ena država, ki ste si jo izbrali! "We're with you!" Prija, ne? Kljub vsemu, da se držimo trdno na tleh (ker realno gledamo na zadevo in se pri tem zavedamo, da smo premajhni za večji dosežek) nam take besede laskajo. Vse to traja do razglasitve rezultatov. Vsi smo prepričani, da bomo uspeli, ampak zato, ker nas je vrtinec evforije potegnil vase in smo mu (po domače povedano) nasedli.
Zdaj pa si predstavljajte kako odpirajo ovojnice in med finalisti ne omenijo vaše države … kaj drugega sledi temu, kot razočaranje. Četudi ste vi in celotna ekipa dali vse od sebe, niste imeli vpliva na glasovalce – na Slovence po Evropi. Že res, da nismo (po tem takem) imeli nikogar prositi za pomoč, pa četudi bi – kdo pa si od Slovencev med seboj še pomaga? Sama imam sicer še kakšen drug pogled na to, vi pa (ko boste komentirali našo ne-uvrstitev v finale) se le spomnite občutkov, ki sem vam jih opisala. Konec koncev pa je tudi 7x znmagovalka Evrovizije – Irska ostala brez finala … Dustin, Dustin, upam, da ni kriva ptičja gripa;) …
Dovolj filozofiranja. Nocoj nas čaka pomembna odlčitev: Poslušati/gledati šov z nekaj inovativnimi idejami, nekaj povprečnih komadov in pričakovati kak šokanten scenski nastop (in podpirati Andreja Babiča, ki je spesnil komad za Portugalsko) … ali spremljati na konkurenčni televiziji spore in prerekanja o Evrosongu, petju, ko bodo svoje strokovno mnenje podajale missice in ''lots of wannabes'', ker pač mnenja le-teh vendarle nekaj štejejo? … In potem se sprašujemo kam gre Slovenija Ja saj še sploh štartala ni!
Preberite še:
Kako se je Rebeka odrezala na vaji (2. komentar Maje Slatinšek)
Adrenalinski park, imenovan Evrovizija (1. komentar Maje Slatinšek)