Neenakost v Sloveniji: kdo dobiva in kdo izgublja

8. Jan 2017 09:09

V tekstu o gibanju BDP sem prikazoval, da bomo sicer šele proti koncu letošnjega leta dosegli rezultate iz leta 2008, vendar pa so takratni dosežki temeljili na močnem zadolževanju v tujini, ki je omogočilo visoke investicije in rast vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic). Tudi če ne bi prišlo do krize, takšna gibanja dolgoročno niso bila vzdržna, so se pa odrazila tudi v več kot 25 % realnem povečanju vseh prihodkov prebivalstva – plač, pokojnin in socialnih prejemkov (upoštevano je obdobje 2002-2008).

Seveda so se povečali tudi dobički in kapitalski prejemki ožje skupine posameznikov, vendar je to v masi predstavljalo mogoče nekaj milijard evrov, vsi omenjeni prejemki pa so v istem obdobju znašali okoli 120 milijard evrov in približno na tem nivoju ostali tudi naslednjih sedem let. Razumljivo pa takšno gibanje odpira vprašanje, kakšna je bila porazdelitev navedenih dohodkov med posamezne skupine prebivalstva. So se razlike povečale ali zmanjšale?

V prispevku »Neenakost v Sloveniji se je v času krize povečala« (na blogu JP Damijana) smo tako lahko na osnovi primerljivih podatkov OECD prebrali, da so se razlike med prejemki prebivalcev naše države v zadnjih letih povečale, medtem ko naj bi v času pred krizo ostajale na približno istem nivoju (slednjih podatkov v članku sicer ni bilo, a izhajajo iz statističnih podatkov navedenega OECD vira).

Takšni trendi so vseeno nekoliko presenetljivi, saj je v času krize prišlo do zmanjšanja kapitalskih zaslužkov, omejili smo najvišje plače, dvignila pa se je tudi minimalna plača. Precej drugačna so bila gibanja v letih rasti do 2008, ko je prihajalo do hitrejše rasti najvišjih plač, visoki pa so bili tudi zaslužki iz prodaj premoženja. Vsaj takšno je bilo neko splošno zaznavanje gibanja prejemkov in zato malo bolj podrobneje poglejmo, kako statistika zbira te podatke in jih prikazuje …več (piše Bine Kordež)

Oznake: , , , ,
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]