Ob spomeniku žrtvam vojn združeni v nasprotovanju spravi

Resnici na ljubo, sprava verjetno ne bo možna nikdar. Najmanj ne toliko časa, dokler bodo v politiki takšni, ki politično kariero jezdijo tudi na tovrstnih temah. Tako je lahko bilo kristalno jasno že prej, da tudi 1,2 milijona evrov vreden spomenik žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani ne bo uspel povezati slovenskega naroda.

Medtem, ko je del politike in družbe podprl odkritev spomenika, mu je drugi del obrnil hrbet. Nasprotniki so se oglasili na obeh političnih polih. Od SDS-a do Levice. Stari razkol med podporniki domobrancev in partizanov in kasneje med antikomunisti in komunisti, je še kako živ in nič ne kaže, da bo kmalu zamrl.

Če so na eni strani združeni v svojem sovraštvu do komunizma in tudi do partizanskega gibanja, ter opravičujejo kolaboracijo z okupatorji, ter v povojnem režimu vidijo samo slabo, na drugi strani nočejo niti slišati, da bi bili na simbolni ravni izenačeni partizani in domobranci.

Niti slišati nočem opravičevanja kolaboracije z zločinskim nacističnim sistemom, ki si je za cilj zadal izbris celotnih narodov, a delno razumem pomisleke z druge strani. Vendar pa to ne pomeni, da se z njimi čisto strinjam. Postavitev spomenika ne pomeni avtomatično izenačitve. Še vedno je jasno, da je bil upor častno dejanje in kolaboracija izdaja … celoten komentar piše Sašo Ornik Jin.