Bomo morali javni dolg vrniti?
V prvem delu celotnega teksta o denarnem sistemu so bile predstavljene osnovne ugotovitve o dogajanjih na denarnem trgu na področju evra. Program odkupa državnih vrednostnih papirjev, ki ga je pričela ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami leta 2014 je imel pozitivne učinke na likvidnost celotnega denarnega sistema evra ter na znižanje obrestnih mer in zmanjšanje tveganosti državnih dolgov. Dodatno pa je ta monetizacija dela državnih dolgov tudi pomembno razbremenila posamezne države glede obveznosti vračanja.
V naslednjih štirih tekstih bom podrobneje argumentiral navedbe iz uvodnega dela, seveda za tiste, ki jih zanimajo tudi kakšni podrobnejši podatki ter vpogled v dogajanja zadnjih 25 let. Najprej bomo pogledali dogajanja na celotnem področju evra, kasneje pa še položaj Slovenije v tem.
Gibanja v celotnem evrosistemu
Obseg izdanega denarja
Po klasični monetarni teoriji je denar izdajala centralna banka po pooblastilu države. Z uvedbo knjižnega denarja pa danes pretežni del izdanega denarja kreirajo pravzaprav (poslovne) banke. Na Sliki 1 je prikazanih nekaj podatkov o obsegu izdanega denarja za Evrosistem. Evrosistem (ES) sestavlja Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke 19 držav EU, ki so sprejele evro kot nacionalno valuto…več (piše: Bine Kordež)