Čarovnije v BDP in proračunu: Kaj se nam letos res dogaja v ekonomiji in javnih financah
Dogajanja v ekonomiji in javnih financah v letošnjem letu v celoti odstopajo od dosedanjih izkušenj in trendov. Zaznamoval jih je predvsem največji padec gospodarske aktivnosti v samostojni Sloveniji, saj se je ustvarjeni BDP v drugem kvartalu glede na lani znižal kar za 13 %. Na drugi strani pa istočasno beležimo tudi največje povečanje prejemkov prebivalstva in depozitov na bankah. V drugem kvartalu se je tako povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah povečala za več kot 10 %, zaradi česar je ob manjšem padcu zaposlenosti (1,3 % ali 18 tisoč oseb), povečala tudi masa izplačanih neto plač teh ljudi za 9 % oz. za okoli 400 mio EUR glede na lansko prvo polletje. V istem času (v prvem polletju) so prebivalci povečali tudi vloge v bankah za 1,25 milijarde EUR.
Na podoben način pa prav tako odstopajo dogajanja v proračunu Republike Slovenije. V zadnjih petih mesecih trajanja krize je v proračunu nastala kar 2,2 milijardna “luknja”, prav tako največja v vsej zgodovini. Torej visok minus, ki pa so ga na ministrstvu brez težav pokrili z nekaj milijardami novih posojil. Ob tem je zanimivo spremljati odzive fiskalnega sveta, ki je še lani ob visoki gospodarski rasti svaril za vsakih sto ali dvesto milijonov preseganja izdatkov, letos pa ob milijardnih povečanjih in primanjkljaju teh tveganj sploh ne omenja…več (piše: Bine Kordež)