“Drnovšek mi je povedal, da ima hude bolečine, da celo noč ni spal, in me prosil, naj mu čim prej poiščem zdravnika”

Bilo je enostavno veliko prezgodaj za običajni dnevni pomenek. Predvsem pa je skrajno redko klical ob takšnih urah. Morda ob raznih zapletih v delu vlade in vladne koalicije ali predlogu naj se pred odhodom v pisarno oglasim še pri njem doma.

Vendar je bil ta poletni dan povsem drugačen. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je umaknil v vladno rezidenco v Bohinju in pisal potrebne zabeležke za vrsto najavljenih srečanj in nastopov, ki so vsi imeli eno samo temo, članstvo Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato.

Bližale so se poletne počitnice, ki jih je kot običajno nameraval preživeti nekje v hribih, s prav tako običajno določenim urnikom sprehodov, teka in branja. Bil je povsem običajen dan. Razmere v takratni vladni koaliciji s Slovensko ljudsko stranko so bile poletno umirjene in jih ne bi mogel označiti s predsednikovim znanim geslom, s katerim je tolikokrat plašil novince, ki so prvič zasedli premiersko mesto, in še večkrat nasmejal stare politične mačke… o začetku zdravstvenih težav dr. Janeza Drnovška v nadaljevanju piše Borut Šuklje, prvi ki ga je Drnovšek poklical po neprespani noči, ko je čutil neznosne bolečine, ki so se kasneje izkazale za hudo bolezen.