Drugi tir, nesposobnost vladnih protagonistov in višji stroški za državljane ter nostalgija po Avstro-Ogrski

Pred dnevi je bila seja odbora DZ za javne finance (od 10.31 naprej). Govora je bilo o tem, če je res nujno, da v finančni konstrukciji v projektu drugi tir sodeluje tudi madžarska stran.

Vprašanje je na mestu zaradi tega, ker obstaja naslednje tveganje:  Če se Madžarska kapitalsko vključi v družbo investitorico 2TDK d.o.o., kakšen donos bo zahtevala? Bo višji, kot je zahtevan donos, kot je zahteva za donose, ki jih morajo doseči družbe, ki so v lasti države Slovenije? Oziroma, kakšne dodatne ugodnosti bo Madžarska izposlovala?

Da se razumemo: Sama sem velika zagovornica tega, da so pogajanja o gospodarskih poslih dogajajo za zaprtimi vrati, ker ni dobrega razloga, da bi stranka v pogajanjih razkrivala svoja pogajalska izhodišča, taktiko in kar je še tega.

Ampak v primeru drugega tira ne vidim dobre razlage za to, da bi se sploh morali pogajati s katerikoli partnerjem za investicijo? Zakaj le? Zgolj zato, ker je bilo moderno izpeljati aranžma eno verzijo mednarodnega  javno-zasebnega partnerstva, ker bi tak prinesel več točk na ocenjevanju pri Evropski komisiji? Ali pa zato, ker se slovenski miselni trust ni zmogel domisliti nič boljšega? …nadaljevanje v zapisu Jasmine Držanič