Eliminacija političnih nasprotnikov: od atentatov do medijskih umorov

Se spomnite Ivana Krambergerja? Leta 1992 je bil žrtev prvega (in do sedaj edinega) političnega atentata v Sloveniji. Dobrotnik z Negove je svoj nepričakovani politični vzpon plačal z življenjem, njegovi nasledniki pa so jo odnesli nekoliko ceneje – “zgolj” z medijskimi umori. Po Krambergerju je medijska eliminacija postala glavno orožje v političnih spopadih, kot najbolj očitna primera pa velja omeniti argentinskega Slovenca dr. Andreja Bajuka in bančnika Franceta Arharja.

Dr. Bajuka so tako narodu prikazali kot nebodigatreba nesposobneža in se norčevali iz njegovega slovensko-argentinskega porekla, dr. Arharja pa so “križali” zaradi njegove bankirske plače. Šele po njegovi smrti smo lahko “izvedeli”, da je bil Bajuk velik finančni strokovnjak in izreden domoljub, ki ni naključno postal evropski finančni minister leta 2005, Arhar pa je danes, ko ni več blizu politiki, ugleden bančnik.  O umorih, teh in onih, v svojem blogerskem zapisu piše Matjaž Gerčar.