Hrvaški posel tisočletja

Ni prav pogosta diplomatska praksa, da bi se sosednji državi ovajali pred tako visokim predstavniškim telesom kot je Organizacija združenih narodov. V moderni Evropi bi takšen poizkus zelo težko našli. Pa se je vendar zgodil, piše Borut Šuklje.

Hrvaška je pisala posebno pismo državam članicam te visoke Organizacije in na prav svojevrsten način opozorila na vlogo Republike Slovenije v postopku iskanja rešitve dolgoletnega mejnega spora.

Slovenija in Hrvaška sta se dobrih petnajst let pogajali o načinih rešitve, ne samo mejnih, temveč vseh odprtih vprašanj. Za pokojnega predsednika vlade in države, dr. Janeza Drnovška, je bila to prioritetna politična naloga.

Nekaj let kasneje se je novi predsednik vlade, Borut Pahor sporazumel, zopet po vrsti javnih in tajnih pogajanj, s predsednico hrvaške vlade, Jadranko Kosor, o načinu rešitve mejnega spora med državama. Osnova dogovora je bilo racionalno spoznanje, da so vse možnosti iskanja rešitve z medsebojnimi pogajanji izčrpana in da ostaja le možnost ustanovitve mednarodnega arbitražnega sodišča, ki naj kot tretji, zavezujoče presodi.