… in Bog ti bo pomagal…

Baje je nekoč v majhni župniji ob veliki reki Savi živel skromen, in boga boječ duhovnik, ki je neskončno zaupal v Gospodovo voljo. Z doslednim opravljanjem svojega poslanstva in številnimi dobrimi deli je trdno veroval, da zvesto služi Gospodu Bogu in da ga ta kot svojega služabnika varuje vsega hudega.

Pa je prišlo močno deževje, lilo je kot tristo nartabolj tažarečih porkih madon in reka Sava je močno narasla ter ogrozila tudi duhovnikovo faro. Voda je začela zalivati hiše in druga poslopja, tako da so se aktivirali tudi Gasilci in Civilna zaščita ter začeli z reševanjem prestrašene in premočene raje. Ti delovni, marljivi in nepogrešljivi delavci sistema zaščite in reševanja so evakuirali že skoraj celotno vas, le župnika niso uspeli nikjer najti. Nakar nekoliko bolje pogledajo in zagledajo svojega duhovnega pastirja viseti iz zvonika farne cerkve.

Gasilci so nemudoma zakurblali motorni čoln in zapeljali do cerkve, kjer je voda že grozeče naraščala.
“Gospod župnik, pridite v čoln, da vas rešimo” je zakričal gasilec Samo.
” Nikakor ne, hvala lepa”, je odvril duhovnik. “Zaupam v Gospoda, on me bo rešil!!”
” Dobro, če tako pravite” je odvrnil Samo in obrnil je čoln proti bližnjemu hribu, ki ga voda še ni zalila.

A nevarna reka je še kar naraščala in počasi začela zlaivati farno streho (na tem mestu je treba opozoriti, da cerkev ni bila ravno največja, scalo pa je res maksimalno fejst) in gasilce je spet zaskrbelo…
“Mogoče pa bi le bilo dobro iti še enkrat po g. župnika, drugače se bo utopil in žalost faranov bo velika” je razmišljal poveljnik.
“Kdo pa nam bo potem blagoslovil nov gasilski avto” se je ustrašil gasilec Marko. In znova so odrinili od brega ter zapluli proti zvoniku.

“Gospod župnik vstopite no, drugače boste umrli!!” je tokrat sam poveljnik nagovoril iz turna visečega gospoda.
“Gospod poveljnik, niste bili v nedeljo pri maši?? Če bi prisluhnili evangeliju, bi vedeli, kaj je Jezus je v viharju rekel svojim učencem:” Šibka je vaša vera!!”, jim je zabičal. A moja vera je močna, Gospod bo rešil svojega služabnika!” je bil odločen župnik.
Gasilci so nemočni pri prepričevanju svojega trmastega duhovnika znova praznih rok odpluli vstran.

Voda je zalila zvonik in duhovnik je utonil.

Pa stopica proti luči na koncu predora, zgolj mimogrede in jezno ošvrkne sv. Petra pri rajskih vratih,  na hitro pozdravi mimohodečega Janeza Pavla in Mati Terezo ter odkoraka naravnost v rajsko palačo. Gospoda Boga sreča zunaj na vrtu, ko ta okopava krompir.
Še preden pride do njega, se začne glasno pritoževati: ” Gospod Bog, tako zvesto sem ti služil, globoko sem veroval, da me boš rešil, a ti si me mirno pustil umreti. Sram te bodi!! “
Gospod Bog povzdigne pogled, si obriše potno čelo ter odgovori: ” Nikakor ne, dragi duhovnik. nikakor ne!”
“Kako da ne, potem sedaj ne bi bil tu, ampak bi mirno živel naprej med svojimi ovčicami!” se pritoži duhovnik.
” Saj to je bil tudi moj načrt. Prav zato sem ti dvakrat gasilski čoln poslal, pa nisi hotel vanj!! Zdaj pa se pomiri in uživaj v sadovih raja…”

In odšla sta v najbližnjo oštarijo na Laško Pivo.

Nauk : ” Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal…”

Ada Zupančič