Intervju s Chinagirl

Tokrat sem k intervjuju povabila dekle, ki trenutno s svojo družino živi na Kitajskem. Kako dolgo in zaradi česa boste izvedeli v spodnjih vrsticah. Vas zanima kje je njen rodni kraj? Morda je vaša soseda. Povprašala sem jo, kaj menijo Kitajci o izgnanstvu tibetanskega Dalja lame? Kaj predvsem slovenskega pogreša na Kitajskem in še mnogo več. Vabljeni k branju intervjuja s Chinagirl.

Z družino si se preselila za dve leti na Kitajsko. Za tiste, ki te berejo prvič, čemu Kitajska?

Na kratko: podjetje, v katerem je zaposlen moj mož, ima podružnico tukaj. Ko so mu ponudili, da pride sem delat, nismo dosti pomišljali in smo prišli. Je pa moralo biti kaj usode tukaj vmes; moja davna želja, še preden sem sploh slutila, da obstaja moj mož, je bila priti na Kitajsko. In, evo me tu!

Čeprav opazuješ, raziskuješ lepote vzhoda, ni je čez tvojo Vipavo in reko Sočo, kaj?

Jah, sem v takih predelih, kjer lepote čiste narave ni. Industrija in velemesta pač. Pogrešam čiste vode in naravo nasploh. Čisti zrak ob Soči… Samo sanjam ga lahko tukaj. In tudi za lepote vzhoda moram odpotovati iz svojega mesta, ha, ha.

Ti je misel, ustvariti blog »šinila« še doma, predvsem zaradi javljanja domačim?

Najprej, nihče od domačih ne ve, da pišem blog. Tako da si delam dvojno delo, ko jim pošiljam “poročila” po mejlu. Da bi pisala blog pa je tlelo v meni že precej časa prej, in če ne bi šla na Kitajsko in če bi ga pisala, bi bil moj blog verjetno še najbolj podoben Zlobinemu (brez politike in športa).

Potem pa sem si tu rekla: p****, če ga pa zdej ne začneš pisat!!!!!!! Takrat še celo delala nisem, tako da bi me bilo prav za pretepst, če ga ne bi pisala 😀 Ko sem blog odprla, je vseeno trajalo še skoraj 2 meseca, da sem začela zadeve pisat.

FOTO: Chinagirl (http://chinagirl.ednevnik.si)

Kakšni so spomini na prve učne ure kitajščine?

KAJ SEM RES LAHKO TAKO TUPA!!!!!  Sori, tršica, saj vem da mi govoriš a, o, e, u z različnimi toni, ma jih ne slišim!!!!!!

Kako je doživljala hči prve dni vrtca? Kako je sedaj, po nekaj mesecih?

Od septembra je že v šoli. Je bolj samotarski tip, ki ji gre po glavi bolj športno udejstvovanje in imamo vedno srečo, da jo povsod nekdo vzljubi – male prijateljice, ki jo kar vzamejo za svojo. Ja, zgleda, da bo kar šlo, no (potrkam po lesu 3 x).

V svojih zapisih si omenila, da poučuješ angleščino. Tvoji vtisi, počutje, anekdote o tem so?

Ja, ko zdaj pomislim, se mi je končno izplačala moja ljubezen do jezikov, še posebno do angleščine. Samo na ta način zelo dosti izvem o navadah tukaj, vsakodnevnih sicer, ker se v globoke pogovore ne spuščamo. Ne, da ne bi hotla, kje pa! Ustaviti se pri Kitajcih. Ne pridem nikamor. Bohvari, da bi jih kaj o politiki spraševala! NISEM EDINA, mogoče je pri študentih na univerzah kaj drugače.

Anekdote ravno nimam, mi je pa še vedno zabavna zgodbica, ko sem zvedela, da sem obdana z devičniki.

Kaj porečeš na politiko oz. politike v tej veliki državi?

Bom bolj politično odgovorila, ha, ha: 1, 3 milijarde ljudi bi bilo težko obvladovat v demokraciji?
Drugače pa izredna revščina, izredno bogastvo. S politiko, ki podpira vedno večje prepade, nisem nikjer zadovoljna.

V letih 1949 in 1950 je Ljudska republika Kitajska zavzela Tibet. Izgnali so tibetanskega Dalaj lamo (roj. Lhama Dhandrub), ta se je leta 1959 zatekel v sosednjo Indijo? Si kdaj govorila z domačini o tem, kaj porečejo?

Ha, ha, ja, to je bila ena moja prvih “grešk”. Zanimivo, čeprav so bile nekdaj naše dežele (o Jugi govorim) prijateljice, očitno nismo podpirali okupacije Tibeta in je bil Tibet vedno Tibet, ne pa Kitajska. No, in ne vem, kako je prišlo do nekega pogovora s sodelavci mojega moža in sem jaz zinila: “Ma kako, saj Tibet ni vaš!” In vse tiho je bilo…

Itak, folk je star 20 let in to kar te učijo, znaš. In v resnici Tibet je kitajski… Ne vem. KOSOVO REPUBLJIK! Pripomore k razumevanju?

FOTO: Chinagirl (http://chinagirl.ednevnik.si)

Kaj meniš o eni izmed dvanajstih glavnih svetovnih religij – budizmu? Pa o filozofiji, ki temelji na učenju Sidharte Gautame Buda?

Eh, tukaj si me pa našla boso. Budizem ni moja scena, sploh nobena religija ne. Jaz si ne morem dat miru, potrpljenja pa sploh nimam. Če pa zmoreš živet v skladu z budizmom, je to velika sreča, vsaj tukaj na Kitajskem, kjer mene razne neodgovornosti in flegmatičnosti spravljajo iz tira… Ha, ha malo kasneje.

Eden izmed budističnih naukov je reinkarnacija (ponovno utelešenje). Verjameš vanjo?

Ne, ko bom umrla, bom živela v mislih svojih bljižnjih. To je to.

Hrana, ki je večkrat na družinski mizi je, predvsem slovenska ali si se priučila kitajske kuhe?

Spet si me našla boso. Kuhinja zares ni moja prijateljica, čeprav sem se zdaj potrudila in v Sloveniji kupila kuharsko knjigo za kitajsko hrano. Rezultat? Ne poznam sestavin! Pašta in palačinke so zakon!

Katero slovensko navado pogrešaš na Kitajskem najbolj in obratno?

Niti ne slovensko, bolj samo zahodnjaško oziroma evropsko: manjkajo mi kafiči. To pomeni, da greš na sprehod, po nakupih, srečaš nekoga… In se ne moreš usest in popit kafeta, soka, piva… V našem mestu tudi kakšnih preprostih čajnic ni, vse v nadstropnih prostorih, kjer je vse lepo tiho in zelo vljudni natakarji, ki ti neslišno strežejo in dobiš še kup hrane zraven, ki je ne poješ in potem vse to tudi mastno plačaš. Doma pa mi manjka Kitajska v smislu javnih prevoznih sredstev in tudi uporaba koles. Ko vidim, kam vse se pri nas človek zapelje z avtom in seveda ponavadi sam.

Prijateljem na Kitajskem predstaviš Slovenijo, kot najlepšo deželo. Pa vendar le, kaj poudariš?

Na Primorskem je tega malo manj, zato pa še bolj dragoceno: tisti zrak, tisti vonj v zraku, ko začnejo prihajati hladnejši dnevi. Ko zjutraj vzdihneš ta zrak. Sprehod po gozdu, ko se iz podrasti vzdiguje omamen vonj… Po gnilem listju?

Mama prihajam domov… Kdaj jo boš ponovno zapela?

Ne vemo še točno, ampak verjetno enkrat februarja, za kitajsko novo leto.

Kaj je zate smisel življenja?

A veš, da vedno bolj ležanje na plaži z možgani na off?

Doživeti Kitajsko so sanje marsikoga od nas. Chinagirl so se te uresničile. Z veseljem prebiram njene vrstice in obožujem slike, ki jih na svojem blogu objavi. Predajte se tem ožitkom tudi vi in obiščite njen blog.

Chinagirl, iskrena hvala za čas, ki si ga posvetila intervjuju in nam odgovore posredovala naravnost iz Kitajske.